ZVKD – dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine (28. 9. - 12. 10. 2024)
Slovenija je bila davnega leta 1991 skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med državami ustanoviteljicami – pobudnicami prireditve Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD).
Dnevi evropske kulturne dediščine so, kot pove že ime, skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope. Leto 2015 je bilo v evropskem merilu izjemno uspešno, saj se je večina sodelujočih držav poenotila v skupni temi - industrijski dediščini. V letošnjem letu je tema dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.
Teden kulturne dediščine (TKD)
TKD je namenjen spodbujanju zavedanja pomena kulturne dediščine in izvajanju tovrstnih vsebin med otroki in mladimi.
Tema Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav
Pojma kulturna pot ne razumemo v omejenem smislu kot fizično pot, temveč v konceptualnem in splošnejšem pomenu, kot mrežo točk, krajev ali geografskih območij, ki si delijo določeno temo.
V središču teme Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je misel, da nam lahko naša dediščina v snovni in nesnovni obliki veliko pove o tem, kako so bili narodi, skupnosti in države dolgo povezani in kako so še vedno povezani s skupnimi vrednotami, skupnimi praksami ter željo po ohranjanju in izmenjavi zgodb in z njimi povezane nepremične in premične dediščine, ki sestavljajo našo individualno in kolektivno zgodovino in identiteto.
Sledovi fizičnih poti, ki prečkajo pokrajine in meje, nas opominjajo na to, da so bili ljudje vedno v gibanju in da so ljudstva potovala zaradi raziskovanja, izobraževanja, osvajanja ozemelj, trgovanja, kmetovanja in romanja.
Povezave, ki so pri tem nastale, pogosto temeljijo na naši prepleteni zgodovini; naša stavbna dediščina, muzejski predmeti, umetniška dela, knjižnice, tradicije in obrti pa spominjajo na skupno preteklost in kažejo na medsebojne kulturne vplive. Poti, tako fizične kot tematske, ponujajo priložnosti za povezovanje dediščine in skupnosti.
Program dogodkov v Bohinju
- VISOKOGORSKA ARHEOLOŠKA POHODNIŠKA POT VOGEL
(Zavod ArheoAlpe)
1. oktober, 9.00, Spodnja postaja žičnice Vogel, Ukanc 6
Vodenje po poti, ki je speljana po visokogorski planini Vogel. Na poti spoznate alpsko rastlinstvo, divje živali, zgodovino smučišča in arheološki najdišči postojank prvih pastirjev in rudarjev. Na arheoloških najdiščih so dostopni animirani filmi in vizualizacije preteklosti. Udeležba je na lastno odgovornost. Potrebna je planinska oprema.
- KULTURNA DEDIŠČINA – OHRANJANJE TRADICIJE V BOHINJU, ODPRTJE RAZSTAVE
(Občina Bohinj)
3. oktober, 18.00; Bohinjska hiša, Mencingerjeva ulica 4, Bohinjska Bistrica
Razstava dokumentarnih fotografij z motiviko nesnovne dediščine, ki jo ohranjajo v Bohinju, bo nastala v sodelovanju z evidentiranimi nosilci nesnovne kulturne dediščine in posamezniki iz Bohinja, ki dediščino poustvarjajo kot odziv na svoje okolje.
Odprto: pon. – pet. 8.00 – 15.00
- RAJŽA PO BOHINJSKI BISTRICI
(Marija Žvan)
5. oktober, 10.00 – 11.30, zbor pri Bohinjski hiši na Mencingerjevi ulici 4
Rajža po Bohinjski Bistrici med pomniki zgodovine, stavbne dediščine znamenitih in imenitnih ljudi, ki so pustili velik pečat v Bohinju. Vodeno doživetje po Bohinjski Bistrici z ogledom razstave dokumentarnih fotografij o nesnovni kulturni dediščini, ki se ohranja v Bohinju.
- VLASTO KOPAČ, PROJEKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA
(JZ TNP in Medobčinski muzej Kamnik)
11. oktober, 18.00, Center Triglavski narodni park, Bohinj, Stara Fužina 38
Vlasto Kopač je bil alpinist, risar, konservator, arhitekt, varuh kulturne in naravne dediščine. Film predstavlja Kopačevo delo in ustvarjanje ter njegove napore za zaščito unikatne velikoplaninske arhitekture, materialne in duhovne dediščine ter kulturne krajine Planine. Avtorici filma sta Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden.
- DR. TONE CEVC, PROJEKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA
(JZ TNP)
18. oktober, 18.00, Center Triglavski narodni park, Bohinj, Stara Fužina 38
Film osvetljuje življenjsko pot velikana etnološke znanosti, raziskovalca, poznavalca alpskega sveta, poselitve planin, prisotnosti človeka v visokogorju in človeka, ki je izredno zaslužen, da se je arheološko raziskovanje visokogorja začelo tudi pri nas. Avtorici filma sta Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden.
(Podrobneje o programu v priloženi prigramski knjižici)