Oskrba z vodo | Kakovost pitne vode

Kakovost pitne vode, je urejena z Uredbo o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23). Kakovost pitne vode mora biti pod stalnim notranjim in zunanjim nadzorom. Notranji nadzor zagotavlja upravljavec – Režijski obrat Občine Bohinj, na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov, ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Zunanji nadzor, oziroma preverjanje ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, ter zlasti zahteve za mejne vrednosti mikrobioloških, kemijskih in indikatorskih parametrov, zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, v obliki spremljanja pitne vode (monitoring).
Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, ki jih mora izpolnjevati pitna voda in z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi onesnaženja pitne vode. Program monitoringa se načrtuje za eno letno obdobje. Program monitoringa za vsako leto pripravi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – (NLZOH), v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Zdravstvenim inšpektoratom RS, Uradom za kemikalije, Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje - NIJZ ter v tesnem sodelovanju upravljavcev sistemov javne oskrbe s pitno vodo. Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja ter metodologijo za fizikalne meritve, kemijska in mikrobiološka preskušanja ter senzorična zaznavanja.
 

Tveganje je verjetnost nastanka zdravju škodljivih posledic, ki so nastale zaradi izpostavitve dejavnikom tveganj. Ti dejavniki pa so lahko: mikrobiološki, kemijski, fizikalni oziroma dejavniki, ki so v živilih, ali pa lastnosti ter stanje živila, ki lahko ogroža zdravje ljudi. Tveganje ocenjujemo glede na:

  • število potencialno prizadetih potrošnikov,
  • tveganje, ki ga neki agens predstavlja za zdravje,
  • verjetnost, da se bo potencialni dejavnik tveganja dejansko pojavil v pitni vodi.

Mikrobiološko tveganje (aktualno tveganje) je povezano z uživanjem pitne vode, ta pa je povezana s povzročitelji okužb kot so bakterije, virusi, paraziti, glive itd. Izvor mikrobov je lahko notranji (prisotnost v surovi vodi) ali pa zunanji (kontaminacija na poti od zajetja do potrošnika). Število mikroorganizmov v pitni vodi je navadno v pozitivni korelaciji z jakostjo okužbe in količino tvorjenih toksinov, s posledicami. Simptomi se pojavijo kmalu po uživanju take vode in so posledica trenutne izpostavljenosti, zato v tem primeru govorimo o aktualnem tveganju.

Najpogosteje se ugotavlja mikrobiološko tveganje s pojavom escherichie coli (koliformne bakterije), ki je zanesljiv dokaz fekalnega onesnaževanja ker:

  • je prisotna v iztrebkih ljudi in toplokrvnih živali,
  • se jo dokaže z laboratorijsko metodo,
  • ni naravno prisotna v vodi in
  • je t.i. indikator prisotnosti najrazličnejših povzročiteljev okužb ter učinkovitosti postopkov kondicioniranja.

Escherchia coli: voda je bila fekalno onesnažena ali pa je priprava klora in obdelava nezadostna.

Koliformne bakterije: njihovo prisotnost obravnavati kritično(priprava vode).

Skupno število bakterij: ne uporabljamo kot pokazateljev fekalne kontaminacije je pa uporabna za presojo ustreznosti pitne vode(priporoča se pregled sistema da se ugotovi napako).

Skupno število bakterij pri 22 °C in 36 °C kaže na učinkovitost postopkov priprave in obdelave vode, je pa tudi odvisno od mesta odvzema.

Fekalni streptokoki in enterokoki:  zanesljivi fekalni indikatorji ( še posebno v morski vodi) v vodi se skoraj ne razmnožujejo in se ohranijo dlje časa kot esherija ali koliforni, zelo so odporni izsuševanje in so tudi uporabni za rutinsko kontrolo po adaptacijah omrežja ali za ugotavljanje onesnaženja podtalnice s spiranjem iz zgornjih plasti zemlje.

Clostidijum perfingens s sporami njihov izvor je lahko tudi v okolju ali zemlji. Njihova prisotnost kaže na fekalno onesnaženje, spore prežive v vodi dlje časa in so odporne na dezinfekcijo:

  • Če so prisotne v družbi ostalih pokazateljev je onesnaženje sveže.
  • Če so sami je staro.
  • Torej dezinfekcija ni bila zadostna

Glavni patogeni agensi, ki povzročajo bolezni s kontaminirano pitno vodo in jih navaja WHO, so:

Bakterije: Salmonella spp., Shigella spp., Vibrio cholerae, Escherichia coli, Yersinia enterocolitica, Virusi: Adenovirusi, Enterovirusi, Norwalk virus, Rotavirusi, SRSV (Small Round Structured Viruses), Paraziti: Giardia intestinalis, Cryptosporidium parvum, Entamoeba histolytica.

Kemijsko tveganje (kronično tveganje)

Dejavniki kemičnega tveganja so lahko v pitni vodi zaradi procesov v naravi kot posledice človekovih posegov v okolje v poljedelstvu, živinoreji, industriji in zaradi nepravilnosti v tehnoloških postopkih. Ti dejavniki lahko povzročajo akutne kratkotrajne (alergične reakcije) ali pa kronične (dolgotrajne) in celo karcinogene vplive.

Kemični dejavniki so največkrat strupene snovi iz:

  • kmetijske dejavnosti (pesticidi, herbicidi, insekticidi, fungicidi, algicidi, nematocidi, arkacidi in podobni regulatorji rasti, umetna gnojila, nitrati, nitriti, antibiotiki). V Sloveniji sta ena najbolj perečih problemov podtalnice herbicid Atrazin in njegov metabolit Desetilatrazin.
  • industrijske dejavnosti – toksični elementi (težke kovine, azbest, svinec, arzen, živo srebro, kadmij, cianidi). Pojavijo se zaradi nepravilnega odlaganja in vplivov industrije. Z izpiranjem pronicajo v podtalnico.
  • kemikalij - sredstev za vzdrževanje vodovodnih objektov (maziva, olje, močna razkužila, barve, agresivna čistila, zaščitni premazi).
  • sredstev za kondicioniranje pitne vode (dezinficensi in njihovi stranski produkti: klor, kloramini, klorfenoli, trihalometani; flokulanti; koagulanti).

Fizikalna tveganja so pogojena z organoleptičnimi lastnostmi pitne vode. Te so: obarvanost, motnost, okus in vonj. Motnost je izvor trdih organskih ali neorganskih delcev (ilovica, mulj, organske suspenzije, pesek, železo). Barva vode je posledica raztopljenih in koloidnih snovi. Rumena ali siva barva kaže na prisotnost organskih spojin in huminske kisline. Vonj in okus vode morata biti sprejemljiva brez posebnosti oziroma nezaznavna. Večja količina kloridov v vodi daje nekoliko slan okus. Vonj v vodi povzročajo prisotne hlapljive spojine, npr. vonj po plesni, gnilobi, kemikalijah (klorfenol).

Najnovejši rezultati preizkušanj kakovosti pitne vode v okviru notranjega nadzora

Rezultate spremljanja kakovosti pitne vode v okviru notranjega nadzora, objavimo enkrat mesečno za pretekli mesec. Vzorčenje pitne vode se izvaja v skladu z določili Uredbe o pitni vodi. Pogostost vzorčenja se izvaja na podlagi plana vzorčenja, ki se letno pripravi v okviru HACCP sistema.  Število odvzetih vzorec je odvisno od velikosti in razvejanosti vodovodnega sistema ter števila uporabnikov, ki se s pitno vodo oskrbujejo.

Na vodovodnem sistemu Bohinjska Bistrica in Voje se izvaja mesečno preskušanje pitne vode, z najmanj dvema vzorcema pitne vode pri končnih uporabnikih, vodovodne sisteme Nemški Rovt, Nomenj, Koprivnik, Bohinjska Češnjica in Gorjuše pa vzorčimo od 5 do 10 krat letno.

Ne glede na plan vzorčenja se po potrebi izvajajo tudi izredna preskušanja pitne vode ter interni nadzor, kadar ni predvidenih vzorčenj v okviru notranjega nadzora. Vsa vzorčenja izvaja pogodbeni izvajalec Nacionalni laboratorij  za zdravje, okolje in hrano NLZOH.