Občina Bohinj sodi po številu prebivalcev med manjše občine po površini pa je med večjimi, saj se razprostira na 333,7 km². Upravno središče občine je Bohinjska Bistrica, sicer pa občina Bohinj spada pod upravno enoto Radovljica.
Občina je bila ustanovljena 4.10.1994. Razdeljena je na 10 katastrskih občin in je geografsko zaključen prostor. Poseljenost je razpršena po manjših vaseh, ki jih je skupno 24:
- Bitnje
- Bohinjska Bistrica
- Bohinjska Češnjica
- Brod
- Goreljek
- Gorjuše
- Jereka
- Kamnje
- Koprivnik v Bohinju
- Lepence
- Laški Rovt
- Log v Bohinju
|
- Nemški Rovt
- Nomenj
- Podjelje
- Polje
- Ravne v Bohinju
- Ribčev Laz
- Savica
- Srednja vas v Bohinju
- Stara Fužina
- Studor v Bohinju
- Ukanc
- Žlan
|
Večina teh naselij leži v Bohinjski kotlini, ki se deli na Zgornjo Bohinjsko dolino in Spodnjo Bohinjsko dolino.
Skrajna zahodna točka sega do Lanževice na 13°44´ VGD, skrajna vzhodna točka (Vodiška planina) na 14°11’ VGD. Skrajna severna in hkrati najvišja točka v občini je Triglav na 46°22´ SGŠ, skrajna južna točka pa Matajurski vrh v Spodnjih bohinjskih gorah na 46°14´ SGŠ.
Razprostira se na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp ob vznožju Triglava, ki je z 2864 m najvišja gora v Sloveniji. 66% občinskega ozemlja (221 km²) leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84% površine občine pa je zavarovano v okviru Nature 2000, ki predstavlja evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah EU z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.
Občina meji na občine Gorje, Bled, Radovljico, Kranj, Železnike, Tolmin, Kobarid, Bovec in Kranjsko Goro.
V začetku leta 2015 je občina imela 5.146 prebivalcev od tega 2559 moških in 2587 žensk, naravni prirastek pa je že več let negativen. Povprečna starost prebivalcev je 44,2 leta. Delavno aktivnih prebivalcev je 2.009. Gostota prebivalstva je 15 prebivalcev na km².
V Bohinju je bilo leta 2013 registriranih 663 podjetij. Prevladovala so mikro podjetja, ki jih je kar 651, od teh je nekaj več kot 73% samostojnih podjetnikov.
Bohinj ima od leta 1906 železniško progo, ki povezuje Dunaj s Trstom in se imenuje Bohinjska proga in je bila zelo pomembna za razvoj turizma, ki je še danes najpomembnejša gospodarska panoga v Bohinju. V času zimske in predvsem poletne turistične sezone se prebivalstvo v Bohinju skoraj podvoji. Turistične nastanitve so v hotelih, pri zasebnikih, gostiščih, kampih…
Gospodinjstev, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem, je malo. Več je gospodinjstev, za katere je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Občina si prizadeva, da bi se kmetijstvo ohranilo in razvijalo v smeri naravnega (ekološkega) kmetovanja in da bi se pridelki in izdelki bohinjskih kmetij prodajali pod enotno trgovsko znamko.
Danes med Bohinjem in morjem ne vidimo ravno velike povezave. To ni čisto upravičeno, saj je bohinjsko kotlino v kenozoiku preplavljalo morje. Kasneje, v obdobju ledenih dob, je bil Bohinj prekrit z ledeniki, ki so se premikali in pri tem oblikovali tako kotlino, kot jo vidimo še danes. Ledeniki so v kotlini pustili precej sledi, najlepša pa je nedvomno Bohinjsko jezero, ki je osrednja naravna znamenitost s površino 3,18 km², in je naše največje stalno jezero tektonsko-ledeniškega nastanka. Leži 525 m nad morjem, dolgo je 4,1 km in široko do 1,2 km. Njegova prostornina znaša 120 milijonov m3 vode, najgloblja točka je 45 m, hitrost obnavljanja oziroma obdobje v katerem se zamenja celotna voda je trikrat na leto.
Arheologi predvidevajo, da je bil Bohinj poseljen že v železni dobi, v 7. stoletju pred našim štetjem. Kot pove ime dobe, so se takratni prebivalci ukvarjali s pridobivanjem železa; kasneje so z železom tudi trgovali.
V 7. stoletju našega štetja naj bi v Bohinj prišli Slovani.
Danes se v Bohinj največkrat pripeljemo skozi Sotesko. Včasih (pred 16. stoletjem) pa sta v Bohinj in iz Bohinja vodili poti čez Pokljuko in čez Bačo, saj je bila Soteska takrat neprehodna. Ni bilo niti ceste niti železnice.
Konec 19. stoletja (po mogočnih 250 letih), ko je bohinjsko železarstvo povozil čas in so železarski obrat preselili na Jesenice, se je večji del Bohinjcev začel ukvarjati s kmetijstvom in gozdarstvom. Najpomembnejša veja bohinjskega kmetijstva je bila živinoreja s sirarstvom.
Leta 1906 je v Bohinj pripeljal prvi vlak. To je bil za bohinjsko gospodarstvo pomemben dogodek, saj se je takrat začel razvijati turizem.
- Meteorološki letopis 2000, 2001. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, 123 str.
- Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 281 str.
- Slovenija, Turistični vodnik, 1995. Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 704 str.
- Statistični urad Republike Slovenije, 2013, 2015. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije
- Triglavski narodni park - vodnik. 2001. Ljubljana, Mladinska knjiga, 104 str.
