Že 50 let pomagamo zdravljenim alkoholikom vzdrževati abstinenco

Društvo Krma v letošnjem letu praznuje 50-letnico svojega delovanja. Že 50 let se po zaključenem zdravljenju alkoholizma v skupinah Klubov zdravljenih alkoholikov (v nadaljevanju KZA) na rednih tedenskih srečanjih srečujejo nekdanji odvisniki od alkohola in njihovi svojci. Bolj kot zgodovinski detajli so pomembne izkušnje, spoznanja ter spremenjeno kvalitetnejše življenje članov. Vsako rešeno življenje in družina šteje. In teh skozi 50 let ni malo. 

V tem prispevku želimo prikazati osebne zgodbe ozadja odvisnosti in reševanja le-te; razloge obiskovanja kluba in spremembe v življenju posameznikov. Vse navedeno so konkretne izkušnje samih članov.

Povečini se je začelo v otroštvu ali zgodnjem mladostništvu. Zgodbe pripovedujejo o enostarševskih družinah in veliki obremenjenosti starša z delom. Veliko zgodb izhaja iz družin, kjer je bilo čutiti pomanjkanje ljubezni ali pa preveč pogojeno starševsko skrb. Ni jih malo, ki so živeli v alkoholnih družinah, kjer so se starši bolj posvečali alkoholu kot njim. Pomanjkanje občutja varnosti, spodbud in zdravih mej je otroke prisililo v prilagojene vzorce vedenja. Te vzorce vedenja in pomanjkanje čustvene topline so odnesli v odraslo dobo. Druge zgodbe poročajo o pretirani, posesivni starševski skrbi in pretiranem nadzoru, kar otroku ni omogočalo prave osamosvojitve in učenja prevzemanja odgovornosti. Prisotna so tudi poročanja o pravem družinskem življenju s prisotnim razumevanjem in komunikacijo, a se zaradi blagostanja družine otroci niso naučili soočati z omejevanjem, zavrnitvijo in samoto. To jim je v odrasli dobi postalo problem. So pa tudi primeri, ko so posamezniki zaradi čustvene preobremenjenosti iz različnih vzrokov začeli piti v odrasli dobi. Alkohol je vsem opisanim postajal blažilec stresov in bolečin.

Ni jih tudi malo, ki poročajo, da njihovi začetki pitja izhajajo iz nepremišljenega posnemanja vrstnikov. Vzorec pitja jim je prišel v navado, naivno so verjeli v sproščujoč in poživljajoč učinek alkohola, povečevali so porabo in telo je postajalo odvisno.

Ljudje, ki so svojo osebnost in življenje utapljali v alkoholu, imajo za sabo veliko bolečih zgodb o prometnih in delovnih prekrških, izgubah službe, zdravstvenih težavah, porušenih družinskih odnosih, problemih nizkega samospoštovanja in slabi skrbi zase. Svoboda pitja je dobivala obliko železne srajce, fizične moči so pešale, misli niso šle preko kozarca opoja. Psihično in fizično izčrpani so spoznali, da je alkohol njihov sovražnik, da je navkljub poskusom abstinence boj z njim neuspešen, da ne zmorejo sami in se strinjali, da poiščejo pomoč.

Na zdravljenju odvisnosti človek spozna dinamiko zasvojenosti, dobi vpogled v svojo zasvojenost in je spodbujen, da se začne vesti bolj premišljeno, odgovorno in bolj učinkovito. Po zaključku institucionalne ali druge oblike zdravljenja je obiskovanje kluba svetovano kot nadaljnja stopnja rehabilitacije, ki je potrebna ob vračanju v okolje in soočanju z njim, tako z vidika izmenjave izkušenj vztrajanja v abstinenci kot tudi reševanja nastalih težav.

Na začetku nekateri zdravljenci na obiskovanje kluba gledajo kot na določeno obliko obveznosti, a zelo kmalu sodelovanje v klubu preraste v spoznanje, da je klub varen in prijazen prostor, kjer se o vsem lahko pogovoriš, si deležen razumevanja in strokovne spodbude. Zaradi podobne zgodovine člani v pogovorih ne čutijo potrebe po prilagajanju resnice in lahko odkrito in iskreno govorijo o vsem. Skozi izmenjavo izkušenj dobijo posamezni člani od drugih članov informacije o tem, kakšne krize in preizkušnje lahko pričakujejo. Mnogi povedo, da v klub hodijo zato, da ne pozabijo, da so nekoč pili, predvsem pa zato, da so sprotno soočeni s svojimi neučinkovitimi vedenji in jih tako ob spodbudi in pomoči spreminjajo in s tem zmanjšujejo možnost recidiva. Klub članom postane učno področje za spoznavanje samega sebe in osebno usmeritev v kvalitetnejše življenje.

Člani so spoznali, da je KZA skupina, v kateri je vsak posameznik vreden in pomemben. Začutili so, da se v klubu ustvarjajo vezi, enakovredne prijateljstvu. Veliko jim pomeni druženje in ustvarjeni odnosi. Skozi srečevanja in delo čutijo drug drugega, razumejo vedenja, iskanja in ravnanja ter se medsebojno spodbujajo. Različna mnenja in obravnavane teme posamezniku pomagajo lažje razumeti sebe. V vsaki zgodbi najdejo delček sebe, torej so jim zgodbe drugih tudi zrcalo njih in njihovih mnenj. Povedo, da je dobro deliti z nekom, ki gre v isto smer, a je prehodil že znatno več poti. To jih opogumlja. Klub jim postaja duhovna in psihična opora. Člani v klubu razumejo bolečino, zato jo medsebojno tudi izražajo, kar jih razbremeni. Obravnavane teme in pomoč posameznika usmerja v pozitivno razmišljanje in osredotočanje na sedanje situacije in aktivno reševanje problemov. Pri večini članov je prisotnih še veliko notranjih bojev, ki niso razčiščeni. Skozi izkušnje in iskrene povratne informacije v klubu osveščajo tudi to.

Zelo zaželeno in potrebno je tudi sodelovanje partnerja. Obravnavane teme in slišana različna mnenja v klubu pomagajo lažje razumeti sebe in partnerja. En od članov ugotavlja, da klub občasno doživlja tudi kot zakonsko posvetovalnico.

Pomemben povezovalni dejavnik na klubu so prostočasna druženja: šport, pohodi, narava, kultura, ustvarjalna srečanja, ki v posamezniku prebujajo potrebo po aktivnem delovanju ter obujanju ali iskanju novih interesov.

Spoznanja iz kluba članom pomagajo živeti tudi v vsakdanjem življenju. Izkušnje urejanja alkoholizma so jih naučile spoznavati svoje potrebe in se truditi za zadovoljevanje le-teh. Naučili so se, da se morajo bolj usmeriti vase, biti kritični do sebe, se postaviti zase in opustiti zunanje pogojevanje. Naučili so se izbiranja, presojanja, odločanja. S tem so postajali bolj samozavestni in svobodni. Postali so bolj aktivni. V trenutkih, ko imajo manj obveznosti, se znajo prepustiti sebi, počnejo tisto, kar jih veseli in se ob tem sproščajo. Spet postanejo pomembni osebni talenti –od fizičnih aktivnosti in športa do ustvarjanja ali družbenega udejstvovanja (telesne sposobnosti in utrjevanje le-teh, sposobnosti organizacije, sposobnosti specifičnega izražanja in vživljanja v druge). Tudi branje je pomembno, saj posamezniku daje možnost, da se poistoveti z osebami, svojo zgodovino in ocenjuje dobro in slabo. Knjiga jih oživlja v čutenju domoljubnosti, poštenosti, odgovornosti. Pomembna je tudi povezanost z naravo. Posvetijo se ji, uživajo v njej, se poistovetijo z njo in tako postanejo tudi odgovorni do nje in njenih danosti.

Boleči vzroki za pitje in težke izkušnje alkoholizma s spoznanji zdravljenja in urejanja v klubu ob odgovornem vsakdanjem življenju pogosto ostajajo opomin in grenak spomin. Takrat so bili ljudje, ki jim je na določeni poti življenja zastal korak zaradi težkih okoliščin in negativnega razmišljanja, danes pa se za kvalitetno življenje znajo aktivno truditi.

Iz zgodb članov povzela: Zora Košir Zupan, strokovna delavka v KZA

Pripis: Če tudi vas alkohol kakor koli bremeni, poiščite informacije se na naši spletni strani www.krma.si in nas kontaktirajte.

Društva za rehabilitacijo in preventivo KRMA