Ti meni luč, jaz tebi ključ?

V zadnjih letih se je delež prebivalcev, starih 65 let ali več, močno povečal, poleg tega pa se podaljšuje tudi življenjska doba. Navedeno seveda ne predstavlja težav, dokler so starejši prebivalci samostojni in lahko (po)skrbijo sami zase. Velika težava pa nastane, ko potrebujejo (zaradi bolezni, poškodbe ali kakršnega koli drugega razloga) pomoč pri oskrbi, negi ali vsakodnevnih opravilih. Takrat se v stiski znajdejo tako starostniki, kot tudi njihovi svojci.

V Splošni bolnišnici Jesenice se vsakodnevno srečujemo s pacienti, ki so bili pred hospitalizacijo popolnoma samostojni, nato pa so zaradi zdravstvenih težav obležali, ne zmorejo več skrbeti zase in ''čez noč'' postanejo odvisni od pomoči drugega. Koga? Včasih je pregovor jaz tebi luč, ti meni ključ, še nekako držal. Danes pa zaradi popolnoma drugačena načina življenja in hitrega tempa vsakdana, svojcem primanjkuje časa, da bi ob redni zaposlitvi in kopici obveznosti (po)skrbeli še za starše oz. sorodnike.

Staranje je naraven proces in visoke ter kakovostne starosti si načeloma želimo vsi. Pa vendar se o starosti govori veliko premalo in v večini so ljudje na starost zelo slabo ''pripravljeni''. V bolnišnici nas preseneča, da smo prav koordinatorke zdravstvene obravnave (na internem in kirurškem oddelku) ter socialni delavki tiste, ki paciente in njihove svojce spodbudimo k razmišljanju o starosti, o pripravi na starost v smislu: kaj lahko storimo oziroma uredimo v primeru, ko ne bomo več samostojni?

Svojce opremimo z informacijami, kako si lahko uredijo oskrbo po odpustu iz bolnišnice; pridobijo vse potrebne obrazce in vloge ter vsa navodila za izpolnjevanje; dokumentacijo lahko izpolnijo sami, lahko z našo pomočjo. Svetujemo tudi oddajo vloge za uvrstitev v čakalno vrsto za institucionalno varstvo (dom starejših občanov), oddajo prošnje za izvajanje pomoči na domu, ter jih spodbudimo naj razmislijo o socialni mreži oseb, ki bi jim lahko priskočile na pomoč za lažje oblike pomoči (prinos živil iz trgovine, lekarne, prevoz do osebnega zdravnika…). Včasih so potrebne le manjše spremembe, ki starejšim omogočijo varnejše bivanje doma (npr. odstranitev preproge, ureditev medicinsko tehničnih pripomočkov…). Opažamo namreč, da postaja bolnišnica kraj in hospitalizacija pacienta priložnost, kjer se šele začne z urejanjem določenih pravic, postopkov, ki bi morali biti urejeni že pred časom. Na žalost je tak pogovor v bolnišnici veliko prepozen, saj časa za urejanje institucionalnega varstva ali za organizacijo pomoči na domu (dve najbolj pogosti pravici, ki si jih svojci in pacienti želijo urediti) nimamo. Ležalna doba v bolnišnici se skrajšuje, oddelek za zdravstveno nego določene bolnišnice imajo, druge ne in je namenjen kratkotrajnem bivanju, premeščanje v druge negovalne bolnišnice oz. na negovalne oddelke drugih bolnišnic, pa je skoraj ne mogoče.

Uredimo si starost čimbolj prijetno in varno, zato razmišljajmo o njej vnaprej in ne, ko bo to prepozno. Pogovorimo se o tem in si pridobimo informacije predno nastopi bolezen in nas pestijo še druge težave in skrbi. Spremljajte informacije, berite o izkušnjah, pogovarjajte se in ugotovite, katere so tiste organizacije v vaši občini, kamor se boste lahko obrnili po pomoč.

Eva Gale, socialna delavka, Splošna bolnišnica Jesenice