Predavanje dr. Marka Mugerlija, Lambert von Pantz in samotežne žičnice (Bohinjska hiša, 14. marec 2025)

Vabljeni na predavanje dr. Marka Mugerlija z naslovom Lambert von Pantz in samotežne žičnice, ki bo v petek, 14. marca 2025, ob 18.uri v Bohinjski hiši.

Marčevsko predavanje v Bohinjski hiši bo potekalo o zgodovinski osebnosti metalurgu in izumitelju Lambertu von Pantzu (1835-1895), ki je bil vodja Zoisovih fužin v Bohinju ter tehnični ravnatelj KID. Leta 1876 je skonstruiral in postavil prvo slovensko gozdarsko žičnico v Soteski in do leta 1889 še tri na Pokljuki, Jelovici in Komarči. Do danes se je ohranila žičnica iz Blatnega grabna. Ta Pantzova gozdarska žičnica je, po do sedaj znanih podatkih, najstarejša evropska žičnica, ki je ostala ohranjena v svojem prvotnem stanju. Zgrajena je bila leta 1882 in obratovala do leta 1964. Leta 2001 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

V Bohinjski hiši bo predaval dr. Marko Mugerli, muzejski svetovalec in kustos za zgodovino železarstva v Gornjesavskem muzeju Jesenice.

Vsebina predavanja LAMBERT VON PANTZ IN SAMOTEŽNE ŽIČNICE:

Leta 1869 ustanovljena delniška družba, Kranjska industrijska družba, je v prvih treh letih svojega delovanja postala lastnica večine gorenjskih fužin in okoli 27.500 ha grozdnih parcel.
Z učinkovitostjo metalurške proizvodnje se je ukvarjal njen prvi tehnični direktor Lambert von Pantz (1835–1895). Ta je z iznajdbo postopka za pridobivanje feromangana v plavžu Kranjski industrijski družbi prinesel priznanja na svetovnih industrijskih razstavah na Dunaju in Filadelfiji ter nova naročila. Prizadeval si je, da bi bile gorenjske fužine konkurenčne modernimi industrijskimi centri v svetu, zato je veliko pozornosti namenjal pocenitvi in pospešitvi prevoza surovin. Po njegovih načrtih so zgradili samotežno rudniško žičnico z Begunjščice in štiri gozdne žičnice v Bohinju.
Kranjska industrijska družba se ni usmerjala zgolj v izkoriščanje lesne mase, ampak v načrtno gospodarjenje z gozdom. V nekdanji Zoisovi graščini na Javorniku je namestila gozdni urad, ki je poskrbel za pogozdovanje, ustanavljanje drevesnic, izdelavo gozdnogospodarskih načrtov in gozdnih kart. Iz poslovanja gozdnega urada se je ohranilo veliko arhivskega gradiva, ki je zanimivo tudi za zgodovino bohinjskih vasi. Veliko je poravnalnih listin za kmetijska zemljišča med Kranjsko industrijsko družbo in bohinjskimi kmeti.
V zadnjem desetletju 19. stoletja so na Jesenicah zgradili industrijske obrate za proizvodnjo in predelavo jekla, ki niso več potrebovali oglja. Zaradi tega se je Kranjska industrijska družba odločila prodati večino gozdnih parcel. Njene parcele v Bohinju je leta 1895 kupil Kranjski verski sklad.