Podlubniki v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka

Podnebne spremembe in izredni vremenski dogodki so bili v zadnjem desetletju glavni razlog za večino sprememb v bohinjskih gozdovih. Vetrolomi, snegolomi in žledolomi so prevračali in lomili drevesa ter posledično zmanjševali stabilnost in odpornost sestojev. Od leta 2014 so si ujme sledile ena za drugo, zato so imeli smrekovi podlubniki ves čas na voljo dovolj poškodovanih in oslabelih dreves za nalet in namnožitev. Za namnožitev ugodne so bile tudi visoke poletne temperature in suša, ki so skrajšali potreben čas za razvoj podlubnikov od jajčeca do odraslega hrošča. Zato smo se v Bohinjski dolini v zadnjem desetletju zaradi podlubnikov poslovili od prenekaterih smrekovih sestojev.

Smreka je v Bohinjski dolini drevesna vrsta, ki je marsikje, zlasti v višjih legah, naravno prisotna v gozdovih. Njen delež se je zaradi velike uporabnosti lesa v preteklosti pretirano povečal in zato spremenil naravno drevesno sestavo gozdov. Oblikovali so se čisti smrekovi sestoji, ki predstavljajo veliko tveganje za namnožitev podlubnikov. Zaradi posledic ujm smo se vsi deležniki na nek način sprijaznili, da zna narava sama »na silo« uveljavljati naravno drevesno sestavo, saj v gozd vnaša podmladek večjega deleža listavcev, ki so dolgoročno bolj odporni na podnebne spremembe. Z višanjem povprečnih temperatur, predvsem v poletnem času in tudi v višjih nadmorskih višinah, so se podlubniki obsežno razširili tudi v sestoje smreke v višjih legah in v osrčje Triglavskega narodnega parka.

Prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka je prednostno namenjeno uresničevanju ciljev varstva narave in prepuščanju gozdnih ekosistemov naravnemu razvoju. Po Zakonu o Triglavskem narodnem parku je v prvem varstvenem območju TNP gospodariti z gozdovi prepovedano. Ne glede na to določbo je v prvem varstvenem območju izjemoma dopustno izvajanje nujnih varstvenih ukrepov ter izgradnja nujno potrebne gozdne infrastrukture za izvedbo teh ukrepov. Nujni varstveni ukrepi morajo biti namenjeni ohranjanju in krepitvi varstvenih funkcij gozdov, kakršnokoli gospodarsko izkoriščanje pa je prepovedano. Vrsta, način, obseg in trajanje ukrepov in zanje potrebna gozdna infrastruktura se določijo v gozdnogojitvenih načrtih, ki jih ob soglasju upravljavca narodnega parka pripravi Zavod za gozdove Slovenije.

Zaradi uvodoma opisanih razmer v bohinjskih gozdovih so v zadnjem desetletju morali nekateri lastniki gozdov izvesti posek napadenih dreves s podlubniki in zatiranje podlubnikov v prvem varstvenem območju TNP. V predelih, kjer je bilo spravilo lesa mogoče po že obstoječih vlakah, je bil najbolj učinkovit ukrep posek in spravilo ter odvoz tega lesa iz gozda. Na nedostopnih in neodprtih terenih pa bi bilo treba napadena drevesa čim prej po napadu posekati in olupiti, les pa bi ostal v gozdu. Zaradi velike razsežnosti napadenih smrekovih sestojev v prvem varstvenem območju TNP zadnjega ukrepa ni bilo mogoče realizirati.

V občini Bohinj je v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka 3025 ha gozdov. To so varovalni gozdovi z lesno zalogo približno 200 m3/ha in z deležem smreke okoli 75 %. Ti gozdovi se razprostirajo v območju okrog Komne, Lopučnice, doline Sedmerih jezer, okrog Fužinarskih planin ter manjše površine nad Pokljuko.

V zadnjih letih so se jedra od podlubnikov napadenega drevja v prvem varstvenem območju TNP pričela združevati zlasti na južnih izpostavljenih območjih, ki so bila leta 2018 najbolj prizadeta po vetrolomu. Nastale so večje površine gozdov z odmrlimi smrekovimi drevesi. Na komisijskem ogledu smo se gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije skupaj s strokovnimi sodelavci iz Javnega zavoda Triglavski narodni park, Zavoda RS za varstvo narave in Gozdarske inšpekcije strinjali, da zajezitev gradacije podlubnikov z izvajanjem poseka in spravila napadenega drevja v prvem varstvenem območju TNP predvsem zaradi problematike ohranjanja habitatov rastlinskih in živalskih vrst ter erozije ni možna oz. ni smiselna, zato sanitarna sečnja tudi ne more biti več nujen varstveni ukrep. Zato od lastnikov gozdov, ki imajo svoje gozdove v prvem varstvenem območju TNP na območju občine Bohinj, izvedbe tega ukrepa ne bomo več določali.

Nekaj planinskih poti (na planine Krstenica, Laz, pri Jezeru, Vodični vrh, Viševnik, Lopučnica) nas že danes vodi skozi sestoje suhih, odmrlih smrek in teh bo v prihodnje verjetno še več. Skozi človeške oči to sicer ne izgleda lepo, za naravo pa bo najbolje, da ta drevesa ostanejo v sestoju. Odmrla lesna biomasa v gozdu izboljša pogoje za naravno pomlajevanje, posledično pa se s tem zmanjša nevarnost erozije, ugodno vpliva na habitate zavarovanih živalskih vrst (divji petelin, triprsti detel, mali skovik, širokouhi netopir …), vodni režim ter povečuje biotsko raznovrstnost. V prihodnjih letih bodo upravljavci planinskih poti primorani nameniti veliko pozornost sušicam ob planinskih poteh, da ne bodo ogrožale obiskovalcev parka.

Lucija Odar mag. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije