Odprtje razstave: Valentin Hodnik – izbor del iz donacije Angele Hodnik

V petek, 11. januarja so v Muzeju zgodovine Bohinja v hiši Tomaža Godca odprli razstavo del Valentina Hodnika, ki je nastala iz izbora del, ki jih je Gorenjskemu muzeju podarila njegova sestra Angela Hodnik.

Že pred dvemi leti je Angela Hodnik, njegova sestra, ki je te dni dopolnila 104. leta podarila bratova dela Gorenjskemu muzeju in del teh bo do konca februarja na ogled v muzeju. Kustos razstave ddr Damir Globočnik je po otvoritvi povedal, da so razstavili samo del njene donacije: »Donacija obsega več kot 60 del na papirju v različnih tehnikah. Dobršen del donacije so študijske risbe, ki so nastale v času njegovega študija na likovni akademiji v Zagrebu, ki so na zelo občutljivem papirju in tudi velikega formata. Te v originalu nismo razstavil. Drugi del pa so prav tako dela na papirju in obsegajo različne portrete iz začetka njegove likovne poti, ko še ni bil uveljavljen slikar planinskih in gorskih motivov, del donacij pa tudi osnutki za slikarske kompozicije z figuralnimi in žanrskimi motivi, s prizori kmečkega dela, študije ženskega akta, kip in lesorezne plošče z desetimi motivi. To so dela, ki jih je do sedaj skrbno hranila njegova sestra Angela Hodnik in pred dvemi leti podarila Gorenjkemu muzeju.« Pričujoča razstava je zanimiva tudi zato, ker med njimi skoraj ni gorske motivike, ki sicer predstavlja najbolj poznan del njegovega ustvarjalnega opusa.
Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, ki je zbrane obvestil tudi o načrtih Krajevne skupnosti Stara Fužina, ki bo v okviru ureditve Turistično informativnega centra v Stari Fužini uredila tudi galerijo Valentina Hodnika.

Dela bodo na ogled dva meseca, po zaključku razstave se bodo vrnila v muzejske depoje, ne bodo pa pozabljena. Ob razstavi je namreč nastal tudi katalog, v katerem je predstavljen večji del doniranih del Valentina Hodnika.

Valentin Hodnik (Gorenjski muzej)

Rojen je bil 18. februarja 1896 v številni kmečki družini v Stari Fužini. Domačini so ga imenovali Htorov Bavant. Osnovno šolo je obiskoval v Srednji vasi. Nadučitelj Ivan Rihtaršič je odkril njegovo likovno nadarjenost. Šolanje je nadaljeval na kiparskem oddelku Umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani (prof. A. Repič). Pod vplivom prof. J. Vesela se posveti slikarstvu.

Med prvo svetovno vojno si je v domači hiši uredil skromen atelje. Septembra 1917 je prvič razstavljal na skupinski razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Leta 1921 se je vpisal na

Akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, ki jo je obiskoval dva semestra (prof. F. Kovačević, M. Vanka idr.). Septembra 1922 je bil med ustanovnimi člani bohinjske

podružnice Turistovskega kluba Skala. Izdelal je osnutek za znak TK Skala. Leta 1924 je na Prvi planinski razstavi v Beogradu razstavil slike in fotografije. Leta 1928 je imel samostojno razstavo planinskih in drugih motivov v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Uveljavil se je kot osrednji predstavnik gorske motivike v slovenskem slikarstvu. Njegova posebnost so bili zimski motivi. Leta 1929 je razstavljal skupaj s slikarjem Janezom Cvetkom in kiparjem Petrom Lobodo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.

Leta 1930 si je v Ukancu zgradil skromen dom in atelje – Vilo Ruša. Razstavljal je v Bohinju. V letih 1931–1932 je izdelal maketo Triglava z okolico. Umrl je 6. decembra 1935.