O dosedanjih prizadevanjih za umirjanje prometa na Pokljuki
Umirjanje prometa na Pokljuki je pomembno področje, s katerim se že dlje časa ukvarjajo številni deležniki. Turizem Bohinj je naročil Analizo ukrepov umirjanja prometa na Pokljuki, ki jo je leta 2022 pripravilo podjetje PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in je predvidela različne načine in tri možne scenarije urejanja tega področja glede na prioritete in na zahtevnost izvedbe.
Osnovni namen analize je bil oblikovanje strokovnih podlag za doseganje sočasnega izboljšanja dostopnosti planote ob zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, povezanih s prometom. Ob predstavitvi študije je bila oblikovana tudi ožja delovna skupina, ki se je izkazala kot pomemben način izmenjave izkušenj in medsektorskega povezovanja ter kratkoročnega urejanja prometa tako v posameznih poletnih kot v zimskih sezonah. Ožjo delovno skupino sestavljajo predstavniki občin Bled, Bohinj in Gorje, predstavnika Turizma Bled in Bohinj, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), predstavnik največjega lastnika zemljišč na Pokljuki, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Direkcije za infrastrukturo (DRSI) in Planinske zveze Slovenije (PZS).
Umirjanje prometa na Pokljuki je bilo tudi eno od osmih projektnih področij projekta VrH Julijcev, ki ga je vodil Javni zavod Triglavski narodni park. Lansko leto pa je Javni zavod Triglavski narodni park začel pripravljati nov Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2026 – 2035, s katerim želi med drugim oblikovati tudi vsebinska izhodišča za dolgoročno prometno ureditev Pokljuke.
Kako prometno obremenjena je Pokljuka?
Cestni promet na Pokljuki je glavni vir hrupa v okolju, ki povzroča obremenitve v naravnem okolju zavarovanega območja. V okviru Analize ukrepov umirjanja prometa na Pokljuki je bilo izvedeno anonimno štetje prometa - v času poletne turistične sezone v nedeljo, 11. avgusta 2019, v času zimske turistične sezone pa v soboto, 15. februarja 2020. Analiza rezultatov štetja prometa na Mrzlem Studencu in Goreljku v poletni sezoni kaže, da je na obravnavano avgustovsko nedeljo na območje Pokljuke pripeljalo približno 1.450 vozil, od tega 1.190 iz smeri Mrzlega Studenca in 260 iz smeri Koprivnika.
Največ vozil je na to območje vstopilo med 10. in 11. uro dopoldan in sicer 160 iz smeri Mrzlega Studenca in 25 iz smeri Koprivnika. V popoldanskih urah se obremenitve ponovijo v obratni smeri. Najbolj obremenjena ura je med 16. in 17. uro. V zimski sezoni so bile zabeležene prometne obremenitve na Pokljuki nižje od poletnih. Rezultati štetja na Mrzlem Studencu in Goreljku na obravnavano februarsko soboto kažejo, da je na območje Pokljuke pripeljalo približno 830 vozil, od tega 720 iz smeri Mrzlega Studenca in 105 iz smeri Koprivnika.
Prometni tokovi so odvisni od dneva in vremenskih razmer
Spremljanje prometnih obremenitev na območju Pokljuke je v poletnem obdobju leta 2020 izvedel Javni zavod Triglavski narodni park. Rezultati z merilnih mest na državnih cestah na Zatrniku in na Gorjušah, ki predstavljata glavni dostopni prometnici na planoto, kažejo, da so prometne obremenitve odvisne od dneva in vremenskih razmer. Na povprečen poletni dan je na planoto vstopilo in izstopilo približno 464 vozil na dan iz/v smeri Gorjuš in 1.528 vozil na dan iz/v smeri Zatrnika. Na prometno najbolj obremenjene dni pa tudi do 842 vozil na dan iz/v smeri Gorjuš in 2.701 vozil na dan iz/v smeri Zatrnika. Delež osebnih vozil znaša med 70 in 75 odstotkov.
Spremljanje prometnih obremenitev na območju Uskovnice je v poletni sezoni 2021 s pomočjo števcev prometa izvedla občina Bohinj. Uskovnica je navkljub s prometnim znakom označeni prepovedi prometa z motornimi vozili za tiste, ki niso lastniki zemljišč, pomembna vstopno/izstopna točka na/s planote Pokljuka. Števec je bil nameščen na gozdni cesti takoj nad Srednjo vasjo, drugi pa nad kapelico na Uskovnici oziroma pred mostom čez Ribnico. Meritev se je izvajala od 1. junija do 30. septembra. V tem času je bilo na povprečno soboto kar 3.328 vozil v obe smeri, od tega 52 odstotkov osebnih in kombi vozil, še v opisu stanja navaja omenjena študija.