Med najboljšimi globalnimi zelenimi zgodbami leta 2025 tudi Bohinj

Avtor: Slovenska tiskovna agencija in Turizem Bohinj

Kar osem slovenskih destinacij se je letos uvrstilo na prestižni globalni seznam Green Destinations Top 100 Stories 2025, kar potrjuje položaj Slovenije kot ene izmed vodilnih držav na področju trajnostnega turizma. Zgodbe, ki jih pišejo Bled, Bela krajina, Bohinj, Brežice, Jeruzalem, Ljubljana, Logarska dolina – Solčavsko in Miren Kras, so globalni navdih za turizem prihodnosti – turizem, ki gradi mostove med skupnostmi, spoštuje naravo ter ustvarja priložnosti za bolj trajnosten in povezan svet.

Bohinj – Od vil do vilic 100 % lokalno

Projekt Od vil do vilic spodbuja pridelavo in uporabo lokalnih živil ter povezuje pridelovalce z gostinci, tržnicami in potrošniki. Cilj je povečati lokalno samooskrbo, izboljšati prepoznavnost lokalnih pridelkov ter zagotoviti logistiko in jih s tem narediti bolj dostopne. Projekt prispeva k trajnostnemu razvoju in ohranja bohinjsko podeželje, hkrati pa krepi zavedanje o pomenu uživanja svežih, lokalno pridelanih sestavin ter podpira lokalno gospodarstvo. 

Bohinj med najboljšimi zelenimi destinacijami sveta

Bohinj je bil konec septembra letos znova med nagrajenci mednarodne organizacije Green Destinations, ki vsako leto razglasi Top 100 zgodb o trajnostnih destinacijah. V izboru za leto 2025 se je Bohinj uvrstil med prejemnike priznanja skupaj s sedmimi drugimi slovenskimi destinacijami – Bledom, Belo krajino, Brežicami, Jeruzalemom, Ljubljano, Logarsko dolino – Solčavskim in Mirnim Krasom. Slovenija je tako še enkrat potrdila svoj ugled ene vodilnih držav na področju trajnostnega turizma.

Zgodba, ki jo je prijavil Turizem Bohinj, je bila izbrana v kategoriji Thriving Communities (Uspešne skupnosti). Strokovna žirija jo je ocenila kot »odličen primer razumevanja turizma kot soodvisnega sektorja, ki povezuje lokalne kmete z gostinci in restavracijami ter deluje z dolgoročno vizijo«.

Od ledeniške doline do sodobne trajnostne skupnosti

Bohinj, obdan z Julijci in sredi Triglavskega narodnega parka, ima bogato zgodovino sožitja med človekom in naravo. Več kot deset tisoč let po umiku ledenikov je to območje postalo dom več kot pet tisoč prebivalcem, razpršenih v 24 vaseh. Mozaik travnikov, pašnikov, kozolcev in planinskih koč še danes priča o stoletjih sobivanja med ljudmi in gorsko pokrajino, ki je ohranilo izjemno biotsko raznovrstnost in kulturno krajino.

Z letno več kot 820 tisoč nočitvami je Bohinj danes ena najbolj obiskanih slovenskih destinacij, a prav ta uspeh prinaša tudi izzive. Turizem je v zadnjem desetletju močno zrasel, medtem ko se je število aktivnih kmetov prepolovilo, številni pašniki pa so ostali zapuščeni. Kljub temu povpraševanje po hrani narašča, večina gostinskih obratov pa je še vedno odvisna od uvoženih surovin.

Iskanje ravnovesja med turizmom in kmetijstvom

Da bi se zoperstavili temu trendu, je Občina Bohinj leta 2021 sprejela novo kmetijsko strategijo do leta 2030. Turizem Bohinj, ki je sodeloval pri njenem nastajanju, se je odločil dejavno vključiti v vzpostavljanje povezav med turizmom in lokalnim kmetijstvom. Namesto da bi zgolj promovirali obstoječe izdelke pod blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj, so se usmerili v konkretno podporo pridelavi živil, ki jih potrebuje gostinska ponudba.

Iz te ideje je nastal pilotni projekt vzpostavitve lokalne dobavne verige zelenjave in žit, namenjene oskrbi lokalnih restavracij in hotelov. Projekt je povezal kmete, gostince, zadruge in občino, koordinacijo pa je prevzel Turizem Bohinj.

Od ideje do konkretnih rezultatov

Prvi korak je bila analiza trga. V letu 2023 so z intervjuji med gostinci zbrali podatke o količinah in vrstah zelenjave, ki jih uporabljajo, ter preverili pripravljenost na sodelovanje z lokalnimi pridelovalci. Sledil je poziv kmetom in vrtičkarjem, naj se vključijo v pobudo. V prvi sezoni se jih je odzvalo sedem, projekt pa je podprla tudi lokalna kmetijska zadruga. Kmalu zatem je nastala delovna skupina, ki je skupaj načrtovala pridelavo – od izbire sort in zemljišč do sistema namakanja in logistike.

Ker je bilo več sodelujočih kmetov novincev v pridelavi zelenjave, so jim svetovalne službe nudile izobraževanja, strokovno pomoč in obiske dobrih praks v drugih krajih. Spomladi 2023 se je začela prva setev, že poleti pa so prve pošiljke lokalne zelenjave prispele v bohinjske restavracije. Del pridelka se je prodajal tudi na prenovljeni sezonski tržnici, kar je projekt dodatno približalo obiskovalcem in domačinom.

Zelenjava z bohinjskih polj na lokalnih mizah

Po dveh letih projekt kaže izjemne rezultate. Število pridelovalcev se je povečalo na devet, kupcev pa na 23 – med njimi so poleg gostincev tudi vrtec in osnovna šola. Obdelovalne površine so se razširile na skoraj šest hektarjev, pridelek pa se je povečal s štiri na več kot šest ton zelenjave letno. Na lokalnih njivah zdaj raste več kot dvajset vrst zelenjave in pet vrst žit, vključno s trdinko, avtohtono  sorto koruze.

Projekt je kmetom omogočil nove prihodke in stabilen trg, gostincem pa dostop do svežih, lokalno pridelanih sestavin. Še pomembneje – med kmeti se je vzpostavilo sodelovanje, izmenjava znanja in medsebojna pomoč, kar prej ni bilo pogosto. V prvih dveh letih se je shemi že pridružilo devet proizvajalcev in triindvajset strank, kar je omogočilo, da je na bohinjske mize prišlo več kot 10 ton lokalno pridelane zelenjave in žit. Pobuda se je izkazala kot ponovljiv model, ki bi ga lahko prevzele tudi druge slovenske občine. Zanjo se je že zanimajo Ministrstvo za kmetijstvo in sosednje destinacije.

Sodelovanje kot ključ do uspeha

Ena ključnih ugotovitev projekta je, da turizem ne more uspevati ločeno od lokalne skupnosti. Da bi bila pobuda uspešna, je moral Turizem Bohinj preseči tradicionalno vlogo organizacije promocije in prevzeti aktivno koordinacijo. Veliko vlogo je imel projektni vodja z izkušnjami iz kmetijstva, ki je znal povezati različne deležnike in pridobiti njihovo zaupanje.

Prepričati kmete in gostince za sodelovanje ni bilo lahko – zahtevalo je stalno podporo, jasen dogovor o cenah in redno komunikacijo. A s postopnim pristopom, začetnim pilotnim obdobjem in podporo občine se je projekt razvil v zgodbo o uspehu, ki kaže, kako lahko turizem podpira kmetijstvo in ne obratno.

Pogled naprej

Bohinj je s to pobudo dokazal, da povezovanje turizma in kmetijstva prinaša konkretne koristi – tako za gospodarstvo kot za skupnost. Projekt vrača pomen zemlji in ljudem, ki jo obdelujejo, ter potrjuje, da ima kmetijstvo v Bohinju pomembno mesto tudi v prihodnosti.

Zgodba o bohinjskih poljih in vilicah je tako postala zgled, kako lahko manjše destinacije z veliko mero sodelovanja in vizije gradijo trajnostno prihodnost – doma in v svetu.

Na fotografiji 2:

Elise Bouhelier (Turizem Bohinj), Jana Apih (izvršna direktorica Green Destinations) in Jana Vilman (Turizem Bohinj) na podelitvi nagrad v Montpellierju (Francija), foto: Olivier Octobre