Gozdovi potrebujejo skrbne lastnike

Zaradi obsežnih namnožitev podlubnikov  in vetrolomov v zadnjih letih je veliko gozdov  močno poškodovanih. Izgled pokrajine se spreminja, pogled na goličave, polomljeno in suho drevje v gozdu nam je neprijeten. Preobremenjene so gozdne in lokalne prometnice, kupi lesa ob gozdnih cestah ter začasnih skladiščih kažejo fascinatno podobo. Sanacija poškodovanih gozdov je zahtevna, izvajalci so preobremenjeni, lastniki gozdov nemočni.

Gradacija smrekovega lubadarja se je na Zgornjem Gorenjskem začela 2015. Lubadar je od takrat uničil toliko drevja, kot še nikoli v zgodovini. Za nameček so se v zadnjem času okrepili še vetrolomi, ki lomijo izpostavljene skupine drevja in nudijo lubadarju ugodne pogoje za nadaljni razvoj. Za ilustracijo:  v zadnjih 4 letih je bilo zaradi škodljivcev in vetra na območju Blejskega gozdno gospodarskega območja potrebno posekati toliko drevja, kot če bi na golo posekali ves osrednji del Pokljuke –skoraj 3000 ha.

Najbolj prizadeti gozdovi so na Bohinjski Jelovici, na pobočjih okoli Bohinja, v dolini Radovne, na pobočjih Zgornje Savske doline do Belce, okoli Bohinjske Bele, Jelovica od Lancovega do Zgoške planine in na Stari Pokljuki.

Tam, kjer je bil zaenkrat lubadar do gozdov še prizanesljiv (Kranjska Gora, Rateče), pa predstavljajo šopi in posamične, sveže podrtice smreke veliko nevarnost za  razvoj, izbruh lubadarja,

Glavni vzrok zadnjih katastrof v gozdovih je spremenjena klima. Na obsežnost  ujm pa dodatno vplivajo tudi  obširni smrekovi sestoji na rastiščih, ki za smreko niso primerni  in vedno bolj brezbrižen odnos lastnikov do gozda in lesa.  Na Gorenjskem je gozd tradicionalno pomenil banko, kamor je lastnik gozda posegel ob večjih investicijah.  Zaradi sedanjih ujm in lubadarja postajajo gozdovi za lastnik le skrb, breme ali le manj pomemben, enkraten dohodek.

Na Zavodu za gozdove opažamo, da skoraj vsi lastniki gozdov začnejo s sanacijskimi sečnjami šele, ko dobijo odločbo  ali pa še potem ne. Revirni gozdarji “pokrivajo” v povpečju 3.000 ha velike površine gozdov (revir) in ne morejo vseh poškodovanih dreves odkriti pravočasno. Preveliki časovni zamiki pri pospravilu poškodovanih dreves  pa pomenijo, da se bo nov, še številčnejši zarod lubadarjev premaknil iz uničenih, že suhih dreves (lubadark) na sosednja doslej zdrava drevesa in  bo povzročal še več škode. Pri tem nastaja poleg ekološke tudi ogromna gospodarska škoda. Povprečen kubični meter hlodovine je zaradi napadenosti  z lubadarjem razvrednoten vsaj za 1/3 ali 25€. Škoda v zadnjih 4 letih za lastnike gozdov tako na Zgornjem Gorenjskem znaša kar  35 milijonov €.

Da bi v letu 2019 omilili vpliv ujm in čim bolj omejili razvoj lubadarja v gozdovih lastnikom gozdov svetujemo:

• Lastniki gozdov, ki ste prejeli odločbe za sanitarni posek morate sečnje izvesti  vsaj do začetka marca v nižini  ali do 15. maja nad 1000 m nadmorske višine. Tudi cene lesa, ki so po novem letu že padle, bodo spomladi, zaradi obilice lesa iz ujm v sosednjih deželah, še  nižje.
• Svoje gozdove vsaj dvakrat letno preglejte in obnovite meje, če je le mogoče skupaj s sosedom. Če opazite poškodovana ali napadena drevesa takoj pokličite svojega revirnega gozdarja in začnite s sanacijo.
• V kolikor del v gozdu ne izvajate sami, imejte zanesljivega stalnega izvajalca gozdarskih del, tako kot imate svojega zobozdravnika ali električarja. Izvajalci gozdarskih del so preobremenjeni in najprej izvajajo dela pri rednih strankah.
• Pri le posameznih podrticah smreke, ali odlomljenih vrhačih se učinkovito ukrepa že z takojšnjim lupljenjem. To delo lahko opravi tudi lastnik gozda samo s sekiro in lupilnikom. Namreč, posamezna neizdelane podrtice smreke je lahko leglo lubadarja, ki bo v naslednjem letu uničil več 10 ali 100 kubikov okoliških dreves smreke.
• Ponekod bo na goličavah potrebno pogozdovanje (erozija, zapleveljenje). Sadike in material za zaščito pred divjadjo vam bo brezplačno preskrbel revirni gozdar, delo pa mora opraviti lastnik sam. Tudi na površinah, kjer se bo mlad gozd razvil sam, bo nujna nega gozdov. Pri tem gojitvenem ukrepu, ki je odločilen za kvaliteto bodočega sestoja, vam bo revirni gozdar oziroma Zavod za gozdove zagotovil vso potrebno strokovno pomoč.
• Svoja vedenja in izkušnje pravočasno prenašajte na potomce, ki bodo gozd podedovali.

Obiskovalcem  gozdov  svetujemo:

• Drevesa določena za posek in poti, po katerih vozijo stroji so pretežno zasebna lastnina. Izvedba sanitarnih sečenj je v javnem interesu, zato je potrebno gozdnim delavcem s stroji  dati prednost in spoštovati njihov trud. Gibanje v območju delovišč, strojev in kupov hlodovine je prepovedano in nevarno. Nujno je upoštevati signalizacijo, ki jo izvajalci postavijo na gozdne prometnice
• Izogibati se je potrebno območjem s poškodovanim drevjem, saj se lahko vsak trenutek sproži veja, odlomi del krošnje, pade celo drevo…
• Po končanih delih bo gozd spet dostopen za rekreacijo.

Na koncu vse lastnike gozdov, izvajalce gozdaskih del in obiskovalce gozdov obveščamo in  naprošamo, da se za vsa strokovna vprašanja, opažanja in dogodke obrnete na naše revirne gozdarje, krajevne enote ali območno enoto Bled.  

Vida Papler-Lampe,

Zavod za gozdove OE Bled