Dan Alpske konvencije 2023

Župan Jože Sodja, se je v petek, 27. 1. v Bohinj ECO Hotelu v Bohinjski Bistrici udeležil srečanja ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana z generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj in župani občin alpske regije in območja Alpske konvencije. Srečanje je prvi večji dogodek dvoletnega slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, Slovenija predseduje že četrtič.

Minister Brežan je v govoru poudaril, da je medsebojno povezovanje in sodelovanje ključno za doseganje skupnega cilja varovanja in zaščite alpskega prostora. Minister Brežan se je po uradnem delu dogodka srečal še z mladimi govorci, ki so mu predstavili svoje doživljanje življenja v Alpah.

Slovenija je v Alpski konvenciji aktivna od začetka. Podpis konvencije je tudi prva mednarodna pogodba, ki jo je Republika Slovenija podpisala po osamosvojitvi. Sodelovali smo pri pripravi Okvirne konvencije in sooblikovali protokole, ki so danes del slovenskega pravnega reda. Aktivni smo v delovnih telesih in prevzemamo vodilne vloge in predsedovanja delovnim skupinam. Alpska konvencija je tudi ena redkih mednarodnih organizacij, kjer je slovenščina eden od uradnih jezikov. Izvajanje Alpske konvencije je najbolj vidno na nivoju občin, ki se ukvarjajo z vprašanji trajnostne mobilnosti in prometa, vloge turizma za lokalni razvoj, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, zmanjševanje nevarnosti naravnih nesreč.

Na srečanju so prednosti članstva v alpskih povezavah predstavili župan občine Bohinj Jože Sodja, župan občine Kamnik Matej Slapar, župan občine Tolmin Alen Červ, župan občine Jezersko Andrej Karničar in županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Primere dobrih praks kakovostnega življenja v Alpah za mlade pa Rubina Viriant, predstavnica Mladinskega parlamenta Alpske konvencije, Matevž Šlabnik, predstavnik projekta Idrija 2020, Nejc Kavka, predstavnik projekta YOALIN in Aljon Kerec, predstavnik EUSALP Mladinskega sveta.

Kaj je Alpska konvencija?

Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter Evropska unija, z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp. Predstavlja načelno obvezo za podporo politiki zaščite in povečanju sodelovanja na šestih prednostnih področjih: prebivalstvo in kultura, ukrepanje na področju podnebnih sprememb, ohranjanje in vrednotenje biotske raznovrstnosti in krajine, ozelenitev gospodarstva, spodbujanje trajnostnega prometa, izvajanje vodilne vloge v okviru Strategije Evropske unije za alpsko regijo (EU strategy for the Alpine Region - EUSALP).