Umanotera: Umirjanje prometa v Bohinju prepoznano kot dobra praksa

Dobre prakse blaženja podnebnih sprememb

V okviru projekta identificiramo dobre prakse podjetij, občin, javnih institucij, nevladnih in drugih organizacij na naslednjih prednostnih področjih: trajnostna mobilnost, energetska učinkovitost v stavbah in industriji, obnovljivi viri energije, trajnostne verige oskrbe s hrano, raba tal in gozdno-lesna veriga, trajnostna proizvodnja in potrošnja, trajnostne lokalne skupnosti.

Dobre prakse zniževanja izpustov toplogrednih plinov navdihujejo in kažejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto sinergijskih koristi: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja.

Med desetimi izbranimi dobrimi praksami je tudi projekt umirjanja prometa v Bohinju.

Kako smo izbrali dobre prakse

Umanotera in društvo Focus sta 28. 3. 2019 javno objavila poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov – praktičnih rešitev, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja. Poziv je bil naslovljen na podjetja, občine, nevladne in ostale organizacije, ki izvajajo ali v svojem okolju prepoznavajo aktivnosti za pomembno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Dobre prakse smo evidentirali tudi s pomočjo skupine strokovnjakov na prednostnih področjih: (1) trajnostna mobilnost, (2) energetska učinkovitost v stavbah in industriji, (3) obnovljivi viri energije, (4) trajnostne verige oskrbe s hrano, (5) raba tal in gozdno-lesna veriga, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) trajnostne lokalne skupnosti.

Končni izbor desetih dobrih praks je opravila strokovna skupina projekta v sestavi: Špela Berlot, mag. Jure Vetršek, dr. Tomislav Tkalec, dr. Martina Bavec, Jernej Stritih, mag. Marjana Dermelj in dr. Renata Karba.

Pri tem so bila upoštevana naslednja merila: velikost energetskih prihrankov in/ali zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, pomembnost razvitih rešitev za druga okolja in skupnosti v Sloveniji, prenosljivost ukrepov: izvedljivost uporabe in širjenja dobre prakse na območju Slovenije, prispevek k širšim ciljem trajnostnega razvoja družbena sprejemljivost dobre prakse. Kot dodatno merilo za izbor se je upoštevala celovita trajnostna usmeritev nosilca dobre prakse.

Dodatno prednost pri izboru so imele prakse, ki so izkazale: celovitost in multifunkcionalnost rešitev, povezovanje več prednostnih področij, inovativnost ter lokalno oskrbo in verigo dodane vrednosti.

Umirjanje prometa v občini Bohinj

Občina Bohinj je turistična destinacija z naraščajočim številom obiskovalcev. Sezonska narava turizma in koncentracija obiska v poletnih mesecih sta vodili v obremenitve zaradi avtomobilskega prometa, ki so močno vplivale na kakovost bivanja, okolja in narave ter doživljenjsko vrednost območja. Zato v Bohinju že od leta 2005 razvijajo politiko trajnostno dostopne in povezane občine. Na področju umirjanja prometa in promocije trajnostne mobilnosti je občina sprejela raznovrstne ukrepe, od infrastrukturnih (npr. ureditev parkirišč in vzpostavitev P+R sheme z brezplačnimi avtobusnimi prevozi, ureditev kolesarskih povezav in pohodniške infrastrukture, vzpostavitev polnilnic za električna vozila, uvedba ladjic na električni pogon), do promocijskih in organizacijskih (npr. uvedba kartice mobilnosti Gost Bohinja, hop on-hop off avtobusov in shuttle prevozov na planinska izhodišča, uskladitev voznih redov avtobusov in vlakov). Delo občine je pripomoglo k boljšemu upravljanju lokalnih prometnih tokov in porastu števila prepeljanih potnikov na linijah javnega potniškega prometa. Sodelovanje občine z ostalimi deležniki na območju Julijskih Alp pa prispeva k povezanosti regije za obiskovalce in lokalno prebivalstvo in k skladnejšemu in trajnostnemu razvoju regije. Ukrepi na področju umirjanja prometa imajo sinergijske učinke - zmanjšanje površin za mirujoč promet in sprostitev prostora za druge javne dejavnosti, omogočanje dostopnosti šibkejšim skupinam, spodbujanje aktivne mobilnost, ki pripomore k zdravju prebivalstva in obiskovalcev, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje pritiska na ekosisteme. Mobilnostne rešitve, ki jih uvajajo v Bohinju, so za obiskovalce cenovno privlačne in predstavljajo konkurenčno storitev osebnemu avtomobilskemu prometu. Z zagotavljanjem avtobusnih prevozov v spodnji in zgornji Bohinjski dolini se je izboljšala ponudba prevozov za lokalno prebivalstvo, kar je v gorskih območjih, kjer je stopnja tovrstnih storitev nižja, pomemben prispevek h kakovosti bivanja in ohranjanju poselitve podeželja. Tako ima Bohinj nov poslovni model konkurenčnejše turistične destinacije, kar je prineslo tudi nova delovna mesta. Umirjanje prometa z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov prispeva k blaženju podnebnih sprememb, posredno pa tudi k zmanjševanju eksternih stroškov prometa (stroški vzdrževanja infrastrukture, zdravstvene težave zaradi slabe kakovosti zraka, izdatki gospodinjstev za mobilnost, prometne nesreče …). Ozaveščanje obiskovalcev preko izkušnje trajnostne mobilnosti lahko nenazadnje prispeva k spremembi njihovih vsakodnevnih potovalnih navad.

Vir: Umanotera