Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec na ogledu sanacije gozdov v Bohinju

Bohinjska Bistrica, 19. 12. 2019 - Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec si je včeraj na Bledu in v Bohinju ogledala potek sanacije gozdov, ki so bili v zadnjih letih močno prizadeti zaradi napada podlubnikov. Seznanila se je s potekom sanacije in potrebnimi ukrepi za preprečitev nadaljnje škode zaradi podlubnikov. Podrobno se je ob obisku Občine Bohinj in srečanju z bohinjskim županom Jožem Sodjo seznanila tudi s stanjem v Bohinju. Kot je sporočila zbranim, na ministrstvu že pripravljajo obnovo zakona o gozdovih, ki bo upošteval tudi problematiko lubadarja in vse več ujm, ki puščajo posledice v naših gozdovih. Stremijo k oblikovanju zakona, ki bo problematiko reševal sistemsko.

Ministrica je obisk na Gorenjskem začela na sedežu GG Bled, kjer so predstavniki lastnikov gozdov, Zavoda za gozdove in lokalne skupnosti seznanili ministrico s trenutnim stanjem v gozdovih, potrebnih ukrepih in drugih odprtih zadevah s tega področja in okolja. V ospredju so izpostavili težave, s katerimi se srečujejo pri spopadanju z podlubniki. Po ogledu poškodovanih gozdov na terenu je obiskala tudi Občino Bohinj.

Ob robu ogleda je poudarila, da ministrstvo pozorno spremlja izvajanje  sanacije gozdov, še posebej na območjih kjer se pričakuje ponovni napad podlubnikov spomladi prihodnje leto. »Eno izmed takšnih območij je tudi območje Jelovice, zato je pomembno, da je sanacija pravočasno izvedena. Posebej pozivam vse lastnike zasebnih gozdov, da na podlagi odločb in navodil strokovnih gozdarskih služb v svojih gozdovih pravočasno izvedejo sanacijska opravila,« je dejala ministrica in dodala: »Lastniki tako ne bodo zaščitili le svojih gozdov in ohranili njihovo gospodarsko vrednost, pač pa na ta način vsi skupaj ohranjamo naše skupno bogastvo – slovenske gozdove.«

Vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek je pojasnil, da letos stanje glede podlubnikov ni nič boljše kot minula leta, saj je vetrolom konec oktobra polomil dodatnih 150.000 kubičnih metrov smrek. Tako sanitarna sečnja letos dosega enake ravni kot lani.

»Žal bo očitno lubadar tudi prezimil podobno kot lani, ko smo računali, da smo ga spomladi že precej potolkli, potem pa je znova sledil velik izbruh. Ne delamo si več utvar in četudi bomo uspeli do pomladi pospraviti vse količine, moramo biti v letu 2019 pripravljeni na nov napad,« je izpostavil Avsenek.

Ministrica je izpostavila, da so sredstva za obnovo gozdov zagotovljena v okviru Programa razvoja podeželja, delno pa tudi iz nacionalnih sredstev. »Pozornost ministrstva pa bo usmerjena tudi v preventivne in preprečevalno - zatiralne ukrepe za zmanjšanje populacije podlubnikov, ki jih izvaja ZGS,« je pojasnila ministrica Pivec. Kot je dodala se na ministrstvu že pripravljajo na odprtje in spremembo zakonodaje: »Jaz sem prepričana da tukaj rešitve obstajajo in da se ni potrebno vedno posluževati interventnih ukrepov, temveč se dajo zadeve zelo dobro sistemsko urediti in s tem pripraviti tudi na prihodnje podobne situacije. Kot vemo je ujm iz leta v leto več in tudi v prihodnje je pričakovati, da se bodo še dogajale. Mi se pripravljamo na prenovo zakona o gozdovih in se v tem duhu pogovarjamo o podlagah za ukrepanje v tem času in tudi v prihodnje, da se čim bolj izognemo težavam s katerimi se soočamo danes. So pa predvsem povezane s tem, da so roki od izdaje odločbo do roka, ko je sanacijo potrebno izvesti precej kratki. Tudi zato potem prihaja do različnih zapletov, povezanih s premalo opreme na terenu in dilemi kje ob veliki škodi začeti najprej. Nadalje pa potem tudi o ukrepih za obnovo gozdov, kjer so sredstva v okviru Programa razvoja podeželja sicer na voljo, po naših podatkih celo premalo izkoriščena.«

Gozdnogospodarsko območje Bled (GGO Bled) leži v ostrih alpskih klimatskih pogojih, kjer so ujme, predvsem vetrolom in snegolom, stalni spremljevalec gospodarjenja z gozdovi. V zadnjih letih pa se je tem pridružil še napad smrekovih podlubnikov, ki so povzročili še bistveno večjo škodo kot same ujme. Škoda je še toliko izrazitejša zaradi pospešenega sajenja smrek na neprimernih rastiščih, ki jih je danes skupaj kar 63 % v lesni zalogi.

Po žledolomu v letu 2014, ki na tem območju količinsko sicer ni bil velik (91.000 m3), je bil pa prostorsko razpršen in se je pojavil na zahtevnih in z gozdno infrastrukturo neodprtih območjih, je smrekove sestoje napadel podlubnik. Lani je bil napad izjemne dimenzije – 430.000 m3, najmočneje pa so bili prizadeti sestoji smreke na Jelovici in Mežaklji, močno pa so že načeti tudi gozdovi na Pokljuki.

Letos  je bilo posekano 325.345 m3 lesa zaradi napada podlubnikov in 127.115 m3 lesa zaradi vetroloma. Sanitarni posek obsega kar 94 % vsega poseka v GGO Bled in presega letni etat za 73 %. Zavod za gozdove Slovenije je na območju Območne enote Bled izdal 4.375 odločb za sanitarno sečno, od tega za zatiranje podlubnikov 3.308.

Ključni problem še vedno ostaja sanacija gozdov v zasebni lasti. Le 3 % lastnikov gozdov namreč sami javijo lubadarke, za vsa ostala žarišča je potrebno odkrivanje, označevanje in izdajanje upravnih odločb s strani ZGS. Obenem zgolj četrtina lastnikov gozdov v predpisanem roku izvede sanacijo gozda. ZGS je zato izdal 100 sklepov o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi in izvedel pet izvršb z odkupom gozdno lesnih sortimentov. Poleg tega ZGS izvaja tudi preventivno zatiralna dela za zagotavljanje zmanjševanja populacij podlubnikov s postavljanjem kontrolno lovnih pasti in lovnih nastav, izvedel pa je tudi mletje lesnih ostankov napadenih dreves.

Ujme, ki zadnjih pet let pustošijo po gozdovih na omenjenem območju Gorenjske, so povzročile nenačrtne in obširne goličave v gozdovih. V obdobju 2014 – 2018 je nastalo 2.673 ha goličav, od tega je na 169 ha potrebna umetna obnova. Ta je potrebna zaradi nevarnosti erozije, popestritve drevesne sestave v gozdovih z izmenjano sestavo drevesnih vrst, pomladitvenega potenciala in nevarnosti zapleveljevanja bogatejših rastišč.

Od leta 2015 je že bilo izvedeno sajenje dreves na 61 ha goličav. V letu 2019 ZGS načrtuje 40 ha sajenja iz sheme Programa razvoja podeželja in še 5 ha iz nacionalne sheme.