Svetovni dan voda 2018 - naravne rešitve za reševanje izzivov z oskrbo z vodo

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, nas opozarja, kako pomembno vlogo in vpliv ima ta naravna dobrina za naša življenja ter vsako leto osvetli raznovrstne načine, kako lahko naš odnos do vode izboljšamo. Letos poteka v znamenju iskanja naravnih rešitev za reševanje izzivov z oskrbo z vodo v 21. stoletju. Iskanja bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse večjo svetovno populacijo.

Poškodovani ekosistemi vplivajo na količino in kakovost vode, ki je nujno potrebna za naša življenja. Zavedati se moramo, da več kot 2,1 milijona ljudi na svetu nima dostopa do varne pitne vode. Kar 80 odstotkov vse odpadne vode, ki nastane v družbi, pristane v naravi, brez da bi bila pred tem ustrezno obdelana ali ponovno uporabljena. Zaskrbljujoč podatek, ki mu namenjamo premalo pozornosti, je tudi, da je kmetijstvo danes, predvsem z namakalnimi sistemi, odgovorno za več kot 70 odstotkov  svetovnih vodnih izgub.

Ker je cilj trajnostnega razvoja do leta 2030 vsem omogočiti enakopraven dostop do vode in  urediti sanitarne težave, bo potrebno poskrbeti tudi za bolj trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

Kaj so naravne rešitve, ki lahko pripomorejo k reševanju teh težav?

Združeni narodi vidijo rešitev v izboljšanju in nadgraditvi tradicionalne, sive infrastrukture v zeleno.

Nadgraditev v zeleno infrastrukturo na primer pomeni:

• s pomočjo »naravnih mokrišč«, torej rastlin in prsti, ki imajo naravne zadrževalne in absorpcijske sposobnosti, zmanjševati količine meteornih voda, ki odtečejo in vstopajo v kanalizacijske sisteme in se kasneje izlivajo v jezera, reke in potoke;

• z ohranjanjem agrikulture na njivah in poljih, ki zemljo ščitijo pred izsuševanjem, ali z zasaditvijo novih rastlin in dreves, je mogoče zmanjšati onesnaževanje in odtekanje vode s kmetijskih površin;

• s povezovanjem poplavnih površin z rekami in potoki je mogoče ublažiti učinke podnebnih sprememb, na primer zmanjšati pogostost in intenziteto poplav.

Tovrstne izboljšave pogosto prinašajo koristi, ki presegajo tiste vezane na vodo. Naravna mokrišča, ki se uporabljajo za obdelavo odpadnih voda, lahko na primer hkrati zagotovijo biomaso za proizvodnjo energije, izboljšajo biotsko raznovrstnost, ustvarijo rekreacijske prostore, z njimi pa se odprejo tudi nova delovna mesta.

Občina Bohinj v zadnjih letih predvsem aktivno ureja odvod odpadne vode z gradnjo kanalizacije in že zgrajeno čistilno napravo v Bohinjski Bistrici, ki je korenito izboljšala kvaliteto vode in ustavilo onesnaževanje Save Bohinjke.

Mlaka na nemškem Rovtu

Za ohranjanje mokrišč, pa je lani Občina Bohinj uredila tudi mokrišče Mlaka na nemškem Rovtu

Mokrišča za marsikoga veljajo za nekoristna zemljišča, kraje, ki jih je treba izsušiti, zasuti in spremeniti njihovo rabo. Vendar je treba spodbujati prebivalstvo, da mokrišča uzrejo v drugačni luči, kot okolje, ki ima za nas še poseben pomen. Mokrišča vplivajo na mikroklimo, z izhlapevanjem vode s površin blažijo suše in tako hladijo okolico. Zaradi velike zmožnosti zbiranja vode tako preprečujejo poplave, večja mokrišča ponekod celo preprečujejo in blažijo erozije, vetrove, valove in cunamije. Imajo veliko očiščevalno funkcijo in tako prečiščujejo vodo, ki gre skoznja in tako delujejo kot neke naravne »čistilne naprave«, delujejo kot ponor ogljika in so ključna za ohranjanje biotske pestrosti.

Poleg pomena, ki ga mokrišča prinašajo okolju, predstavljajo tudi neko zeleno zaledje za rekreacijo, za preživljanje prostega časa in omogočajo spoznavanje narave in tako delujejo kot učilnica na prostem. Stik človeka z naravo je v čedalje hitreje razvijajoči se družbi vedno bolj pomemben.

Ponekod so predvsem zaradi človekove dejavnosti taki močvirnati travniki začeli izginjati. Z razvojem intenzivnega kmetijstva se je začela spreminjati kulturna krajina, izsuševanje ter spreminjanje v njive ali druge površine. Mnogo od vrst, ki so vezane na vlažna mokriščna območja, je ogroženih, predvsem zaradi krčenja njihovega življenjskega okolja.

Pomena in funkcije mokrišč so se že pred časom zavedli tudi domačini z Nemškega Rovta, ki so že pred leti začeli s pripravo načrta in delno ureditvijo okolice mlake na južnem robu vasi.

V lanskem letu smo z namenom ohranitve in tudi promocije tega mokrišča izvedli ureditve, ki služijo trajnostnemu doživljanju, interpretaciji ter promociji tega ekosistema.

Po načrtih arhitektov Odprtega kroga pod vodstvom g. Janka Rožiča sta bila urejena pomol in mostovž, ki sta speljana tik ob mlaki in usmerjata obiskovalce k opazovanju življenja tako v mlaki kot na mokrotnem travniku poleg nje. Z uporabo mostovža se preprečuje hojo po mokrotnih travnikih in s tem prispeva k ohranitvi tal in prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Tudi sam pomol in mostovž sta nekoliko dvignjena od tal, s čimer se preprečuje pritisk na mokrotni travnik.