Sončne elektrarne na objektih v lasti Občine Bohinj
V decembru je Občina Bohinj začela izvajati projekt postavitve sončnih elektrarn na različnih objektih v lasti Občine. Projekt je usmerjen v izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, hkrati pa zagotavlja prispevek k zdravemu in trajnostno naravnanemu okolju.
Tako kot v ostalih občinah zbranih v konzorcij - Kamnik, Radovljica, Tržič, Krško, Bled in Škofja Loka - nameravajo tudi v Občini Bohinj v letošnjem in prihodnjem letu postaviti sončne elektrarne na različnih javnih objektih. Projekt vključuje izvedbo sončnih elektrarn, ki bodo izvedene po različnih shemah priključitve. V okviru projekta so v različnih občinah izbrani naslednji objekti: glasbene šole, vrtci, osnovne šole, kulturni domovi, stavbe v katerih delujejo čistilne naprave, zdravstveni domovi, občinske stavbe in drugi, ki se nahajajo v omenjenih občinah. S tem projektom občine stremijo k učinkovitemu izkoristku lokalnih energetskih virov in spodbujanju trajnostnega razvoja na področju energije, ki bo imelo pozitiven vpliv na okolje in lokalno skupnost. Glavni namen izvedbe investicijskega projekta je izkoristek sončne energije za proizvodnjo električne energije, ki bo prispevala k energetski neodvisnosti in zmanjšanju ogljičnega odtisa občin.
Javni objekti s sočnimi elektrarnami v Bohinju
Občina Bohinj je konec leta 2023 opravila analizo postavitve sončnih elektrarn na vse občinske objekte in na njeni podlagi nadaljevala s postopki pridobivanja soglasji in dokumentacije. V občini bodo s sončnimi elektrarnami opremljene naslednje stavbe: čistilna naprava Bohinj, Kulturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica, nov vrtec Bohinj, občinska stavba Bohinj, POŠ Srednja vas, stavba bivšega vrtca Bohinj, stavba režijskega obrata v Bohinj, Zdravstveni dom Bohinj in OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Sončne elektrarne so že nameščene na 6 objektov s skupno močjo 132,03 kW in bodo delovale na podlagi obračunavanja preko t. i. Net meteringa. V Bohinju so v okviru postavitve različnih sončnih elektrarn predvidene tudi skupnostne sončne elektrarne, ki predstavljajo model samooskrbe, kjer se presežki energije delijo med člani skupnosti. Nameščene bodo v letu 2025 na Vrtcu Bohinjska Bistrica, OŠ Bohinjska Bistrica in Čistilni napravi Bohinj, s skupno močjo 248,16 kW.
Projekt je usmerjen v izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, hkrati pa zagotavlja prispevek k zdravemu in trajnostno naravnanemu okolju. S sončnimi elektrarnami se zmanjšuje odvisnosti od fosilnih goriv in izboljšuje energetska bilanca občine, kar je še zlasti pomembno v luči globalnih podnebnih sprememb.
Razlogov za izvedbo projekta je več: zagotovitev zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo, prispevek k zmanjšanju toplogrednih vplivov, povečanje energetske učinkovitosti javnih objektov, izboljšanje javnega zdravja in kakovosti bivanja in uresničevanje nacionalnih in evropskih ciljev na področju energije in okolja.
Predvidena manjša poraba in stroški električne energije
S projektom je načrtovana tudi vzpostavitev sistemskega finančnega vira za energetsko obnovo javnih stavb, kar pomeni, da se bodo lahko prihodnje naložbe na tem področju financirale tudi iz prihrankov, ki nastanejo z energetsko prenovo. V Občini Bohinj so tako predvideni zmanjšani stroški poslovanja v delu, ki se nanaša na stroške električne energije. Poraba elektrike se po bo po ukrepu razpolovila, stroški električne energije pa zmanjšali za skoraj 20.000 evrov.
Ocenjena vrednost investicije v Občini Bohinj je nekaj več kot pol milijona evrov (z vključenim DDV).
Konzorcij občin se je s projektom prijavil na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje postavitve sončnih elektrarn na objektih v lasti lokalnih skupnosti in bil na prijavi uspešen, ter tako pridobil sredstva v višini 1.151.202,70 EUR. Sončne elektrarne bodo sofinancirane v višini 730 EUR na kW instalirane nazivne električne moči fotovoltaičnih panelov, kar pomeni v višini 277.538,70 EUR za občino Bohinj. Višina lastnih sredstev je odvisna od dosežene cene na javnem naročilu.