Predstavitev občine

 

Splošno

Občina Bohinj je bila ustanovljena 4.10.1994 in meri po površini 333,7 km2. Razdeljena je na 10 katasrtrskih občin. Poseljenost je razpršena po manjših vaseh, ki jih je skupno 24. Upravni center je Bohinjska Bistrica.
Spada pod upravno enoto Radovljica, ki obsega še občine Radovljica, Gorje in Bled.

 

Lega

Občina Bohinj je geografsko zaključen prostor.
Skrajna zahodna točka sega do Lanževice  na 13o44´ VGD, skrajna vzhodna točka (Vodiška planina) na 14o11’ VGD. Skrajna severna in hkrati najvišja točka v občini  je Triglav na 46o22´ SGŠ, skrajna južna točka pa Matajurski vrh v Spodnjih bohinjskih gorah na 46o14´ SGŠ.

Občina meji na občine Gorje, Bled, Radovljico, Kranj, Železnike, Tolmin, Kobarid, Bovec in Kranjsko Goro. Razprostira se na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp ob vznožju Triglava, ki je z 2864 m najvišja gora v Sloveniji. 66% občinskega ozemlja (221km2) leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84% površine občine pa je zavarovano v oviru Nature 2000, ki predstavlja evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah EU z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.

 

Naselja

Občina Bohinj obsega 333,7 km2 in po površini sodi med večje občine v Sloveniji. Ima 24 naselij in vsega skupaj 2400 hišnih številk.


Naselja občine Bohinj:

Bitnje Bohinjska Bistrica Bohinjska Češnjica
Brod Goreljek Gorjuše
Jereka Kamnje Koprivnik v Bohinju
Lepence Laški Rovt Log v Bohinju
Nemški Rovt Nomenj Podjelje
Polje Ravne v Bohinju Ribčev Laz
Savica Srednja vas v Bohinju Stara Fužina
Studor v Bohinju Ukanc Žlan

Večina teh naselij leži v Bohinjski kotlini, ki se deli na Zgornjo Bohinjsko dolino in Spodnjo Bohinjsko dolino.
Na vzhodni strani Bohinjske kotline je soteska z imenom Soteska, na severu obdajajo kotlino planota Pokljuka, Tosc, Triglav vse do planote Komna na zahodni strani, na južni strani pa t.i. južne bohinjske gore, visoke do 2000 m in planota Jelovica.

 

Prebivalstvo:

V Bohinju je 5277 prebivalcev (SURS, 31.12.2004), od tega 2559 moških (48%) in 2718 žensk, kar je približno enako slovenskemu povprečju, naravni prirastek pa je že več let negativen. Povprečna starost moških je 38, žensk pa 43 let. Povprečna starost prebivalcev je 40,5 let, kar je za eno leto več od slovenskega povprečja. Delavno aktivnih prebivalcev je 1335.
Gostota prebivalstva je 16 prebivalcev na km2.
Če kdo ne verjame reku vsaka vas ima svoj glas, naj pride k nam. V vsaki od  vasi slišimo drugačno govorico.
Pa še nečesa ne smemo pozabiti; Bohinjci imamo lepo naravo, ki nas obdaja in pa svojo himno, v kateri jo opevamo: Mi Bohinjci sredi raja, radost sladko vživamo!

 

Gospodarstvo

V Bohinju je bilo leta 2002 registriranih 86 podjetij - to so: obrati lesne, kovinsko-predelovalne industrije, gradbeništvo, trgovine z živili, tekstilom, obutvijo, tehniko,... Več kot 200 je samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami dejavnosti.
Bohinj ima od leta 1906 železniško progo, ki povezuje Dunaj s Trstom in se imenuje Bohinjska proga in je bila zelo pomembna za razvoj turizma, ki je še danes najpomembnejša gospodarska panoga v Bohinju. V času zimske in predvsem poletne turistične sezone se prebivalstvo v Bohinju skoraj podvoji. Turistične nastanitve so v hotelih, pri zasebnikih, gostiščih, kampih…
Gospodinjstev, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem, je malo. Več je gospodinstev, za katere je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Občina si prizadeva, da bi se kmetijstvo ohranilo in razvijalo v smeri naravnega (ekološkega) kmetovanja in da bi se pridelki in izdelki bohinjskih kmetij prodajali pod enotno trgovsko znamko.

 

Zgodovina

Danes med Bohinjem in morjem ne vidimo ravno velike povezave. To ni čisto upravičeno, saj je bohinjsko kotlino v kenozoiku preplavljalo morje. Kasneje, v obdobju ledenih dob, je bil Bohinj prekrit z ledeniki, ki so se premikali in pri tem oblikovali tako kotlino, kot jo vidimo še danes. Ledeniki so v kotlini pustili precej sledi, najlepša pa je nedvomno Bohinjsko jezero.
Arheologi predvidevajo, da je bil Bohinj poseljen že v železni dobi, v 7. stoletju pred našim štetjem. Kot pove ime dobe, so se takratni prebivalci ukvarjali s pridobivanjem železa; kasneje so z železom tudi trgovali.
V 7. stoletju našega štetja naj bi v Bohinj prišli Slovani.
Danes se v Bohinj največkrat pripeljemo skozi Sotesko. Včasih (pred 16. stoletjem) pa sta v Bohinj in iz Bohinja vodili poti čez Pokljuko in čez Bačo, saj je bila Soteska takrat neprehodna. Ni bilo niti ceste niti železnice.
Konec 19. stoletja (po mogočnih 250 letih), ko je bohinjsko železarstvo povozil čas in so železarski obrat preselili na Jesenice, se je večji del Bohinjcev začel ukvarjati s kmetijstvom in gozdarstvom. Najpomembnejša veja bohinjskega kmetijstva je bila živinoreja s sirarstvom.
Leta 1906 je v Bohinj pripeljal prvi vlak. To je bil za bohinjsko gospodarstvo pomemben dogodek, saj se je takrat začel razvijati turizem.

 

Občinski prazniki in prireditve

Občina Bohinj praznuje občinski praznik 26. avgusta. Posvečen je spominu na pohod štirih srčnih mož, ki so na ta dan, leta 1778, prvič stopili na 2864 m visok Triglav. Vsi štirje možje so bili iz Bohinja: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Njim je posvečen tudi spomenik na Ribčevem Lazu, kjer štirje možje složno stojo in ponosno gledajo proti Triglavu.

26.marca pa Bohinjci praznujemo svoj kulturni praznik, ki je posvečen spominu na bohinjskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja, ki se je rodil na ta dan, leta 1838 na Brodu v Bohinju, kjer si je še vedno mogoče ogledati lepo vzdrževano rojstno hišo. Po gimnaziji je šel na Dunaj in v Gradec študirat filologijo, literaturo in pravo. Po študiju se je vrnil v Slovenijo in tu delal kot pravnik, satirik in pripovednik (Brežice, Kranj, Krško, kjer je živel do svoje smrti 1912). Njegovo najbolj znano delo je avtobiografski roman Moja hoja na Triglav, v katerem opisuje mladost v Bohinju. Po njem se imenujeta osnovna šola in ena od ulic v Bohinjski Bistrici.

Vsako leto pripravimo sedaj že tradicionalne etnografske prireditve, kot so: Vasovanje, Kmečka ohcet, Majenje turšce, Otepanje, Kravji bal… Ob tipično turističnih prireditvah kot sta med drugimi Balonarski festival in Kresna noč se vsako leto v programu kulturnih prireditev pojavijo Vodnikovi dnevi, Poletno gledališče, Festival kanal, Glasbeno poletje (več koncertov z domačimi in tujimi priznanimi izvajalci klasične glasbe), Folklorni večeri, Večer pod vaško lipo…

V Bohinju imamo tudi pestro izbiro športnih aktivnosti in tudi drugih aktivnosti, ki jih pripravljajo različna društva in posamezniki.

 

Reliefne in geološke značilnosti

Najprej je treba razjasniti, da Bohinj ni naselje. Torej ni zaselek, ni vas in ni mesto, pač pa je ime alpske kotline v povirju Save Bohinjke od Soteske navzgor, v kateri se nahajajo vasi. Na vzhodu se nahaja Nomenjska kotlina, v osrednjem delu sta Zgornja in Spodnja bohinjska dolina, na zahodnem delu pa je jezerska kotlina. Celotna kotlina je dolga dobrih 20 km in široka največ 5 km.

Kamnita skladovnica je sestavljena pretežno iz različnih triasnih kamnin, manj je jurskih in krednih, nekaj malega oligocenskih, veliko pa pleistocenskih in holocenskih usedlin. Med kamninami prevladujeta apnenec in dolomit. Na območju se nahajajo tudi manjša nahajališča mineralnih surovin: jezerska kreda na Ribčevem Lazu, železova ruda ali bobovec na Rudnem Polju, boksit na Rudnici. Turistično zanimive posebnosti pa so tudi nahajališča fosilov, predvsem amoniti jurske starosti pri Sedmerih jezerih, fosilne školjke srčaste oblike (megalodonti) v zgornjetriasnem dachsteinskem apnencu ter odtisi listov v oligocenskih plasteh na Rudnici.
V jedru Julijskih Alp so visokogorski grebeni z visokimi vrhovi, med katerimi je tudi naš najvišji vrh Triglav. Na jugu  sta bohinjska Spodnja in Zgornja dolina z Vojami. Med gorami ležijo Dolina Triglavskih jezer, Lopučniška dolina, Velska in Mišeljska dolina. Julijske Alpe so najmanj razčlenjene na vzhodnem obrobju, kjer se razprostira zakrasela in z gozdom porasla planota Pokljuka. Skromen, močno zakrasel ostanek nekdanjega ravnika je Komna. Vzhodni del občine sega na gozdnato planoto Jelovico.
Območju je dalo današnjo obliko raznovrstno in dolgotrajno kemično in fizikalno delovanje na geološko podlago, je pa tudi posledica delovanja notranjih geoloških sil, gubanja in dviganja zemeljskih plasti. S tektonskim pogrezanjem je nastala bohinjska kotlina, ob prelomih so vode izoblikovale doline. Pleistocenska poledenitev je dala območju končno podobo. Lepo so vidni sledovi zlasti zadnje poledenitve pred 8.000 leti (bohinjski ali bühlski stadij). Ledeniške morene so lepo vidne v Ukancu, Ribčevem Lazu in Stari Fužini, porasle so z gozdom, vmes pa so posejani ledeniški  balvani (Bundrov in Fužinski kamen). Zgornja dolina ima značilno obliko črke »U«, posebej so zanimiva ledeniška vrata med Rudnico in Studorjem. Zaradi velike višinske razlike so ledeniški odtoki iz Triglavskega pogorja vrezali globoke soteske- korita Mostnice in Ribnice. Zaradi geološke zgradbe je svet močno zakrasel. Za pretežno skalnato površje so značilne kraške oblike. V visokogorju so značilne npr. škraplje in žlebiči, škavnice, kotliči, lašti, obsežne konte. Nad zgornjo gozdno mejo se je na neporaslih apnenčastih tleh izoblikoval visokogorski kras. Z zakrasevanjem apnenčastega ledeniškega gradiva so se razvile nekakšne grbine, travniki na njih pa so del kulturne dediščine. Grbinasti travniki so lepo vidni na Vogarju. V steni Pršivca so obsežni podzemski labirinti. Znana sta Brezno pri gamsovi glavici in občasni bruhalnik Govic. Vse te značilnosti pa pogojujejo veliki privlačnosti območja za obisk .

 

Podnebje

Območje Bohinja ima tip gorskega podnebja, saj je povprečna temperatura najhladnejšega meseca povsod pod -3° C. Za dolinski del območja je značilno podnebje nižjega gorskega sveta v zahodni Sloveniji, za višje predele pa podnebje višjega gorskega sveta.
Območje je zaradi gorate okolice eden najbolj namočenih delov Slovenije. Padavinski režim je submediteranski, s primarnim viškom padavin jeseni, sekundarnim pa konec pomladi, začetek poletja. Primarni minimum je pozimi oz. v začetku pomladi, sekundarni pa poleti. Značilna je količinska razporeditev padavin. Od jugozahodnih in zahodnih grebenov se količina v smeri doline zelo hitro spreminja oziroma upada.
Prvi sneg lahko zapade že oktobra, snežna odeja pa leži v dolinskem delu do 100 dni (v Ukancu in Stari Fužini).
Srednja letna temperatura za dolinsko postajo v Stari Fužini znaša 9,2° C, za Vogel 5,4° C, za Kredarico pa –1,8° C). Najtoplejši mesec je tako v dolini kot v gorah julij, najhladnejši pa v dolini januar, v gorah pa februar. Za visoko planoto Pokljuko so značilna mrazišča, kjer se v lokalnih kotlinicah zrak ekstremno ohlaja.
Zaradi reliefne izoblikovanosti je na območju Bohinja pogost pojav temperaturna inverzija, katerega posledice so ekstremno nizke temperature. Če hladen kotlinski zrak ne more odtekati in ker je zaprt tudi od zgoraj, ga mora sonce kar dobro ogreti, da se invezija razkroji, z njo pa tudi megla, ki jo navadno spremlja. Višina inverzne plasti je v Bohinju med 80 in 150 m nad dnom doline, kadar pa se večji del notranjosti Slovenije znajde pod inverzijo, sega celo do višine bližnjih grebenov. Poleti so inverzne megle kratkotrajne, vendar pa že ob koncu avgusta lahko traja megla nad jezerom do 10. ure. Megla se pojavlja v več kot 25 % dni v letu, preko celega leta. Največ jasnih dni imata Komna in Vogel, sledijo visokogorska območja, najmanj pa jih je na dnu doline. Pri povprečnem številu oblačnih dni so razlike precej manjše, izstopajo le doline, lepše pa je v gorah. Število sončnih dni je največje na Kredarici, najmanj pa v Stari Fužini, predvsem na račun zime, ko je v gorah precej več sonca kot v dolini.
V dolini sta ob lepem vremenu značilna lokalna, dnevni in nočni veter. Podnevi se prisojna pobočja ogrejejo dosti bolj kot osojna (južno pobočje Pršivca nad jezerom). Ob pobočjih segreti zrak pa se dviga, ker je redkejši od okoliškega. Ob Bohinjskem jezeru se čez dan poleti pri sončnem vremenu menjata tako dolinski veter od vzhoda in jugozahodnik prek Podrte gore. Zaradi nočnega ohlajanja pobočij se tudi zrak tik nad njim ohlaja in se spušča v dno doline. Če je dolina odprta, teče po dolini navzdol dolinski veter, v zaprtih kotlinah pa se seseda in nastaja jezero hladnega zraka.

 

Vodovje

Območje je bogato s površinskimi in podzemnimi vodami. Osrednja naravna znamenitost je  Bohinjsko jezero s površino 3,18 km2, ki je naše največje stalno jezero in je tektonsko-ledeniškega nastanka. Leži 525 m nad morjem, dolgo je 4,1 km in široko do 1,2 km. Njegova prostornina znaša 120 milijonov m3 vode, najglobja točka je 45 m, hitrost obnavljanja oziroma obdobje v katerem se zamenja celotna voda je trikrat na leto. Površina pojezerja je okoli 100 km2. Jezero je pretočno, saj vanj teče reka Savica, iz njega pa reka Jezernica. Jezernica je ena izmed krajših rek Slovenije, saj se že po nekaj metrih združi s potokom Mostnica v reko Savo Bohinjko. Od leta 1992 se uvršča v 2. kakovostni razred, med oligotrofna jezera s trendom slabšanja.
Triglavska jezera so najvišje ležeča jezera v Bohinjskem delu TNP, poleg teh pa spadajo v skupino stoječih voda še jezero na Planini pri Jezeru ter barji Šijec in Goreljek na Pokljuki.
Najbolj znan in obiskan kraški izvir je slap Savica. Slap Govic v južni steni Pršivca bruhne na dan ob močnem deževju, ko se voda v rovu dvigne. Visoko v dolini Suhi, ki se vrezuje v Vogarsko planoto, malo pod izvirom potoka Suha, je največje lehnjakovo slapišče v Julijskih Alpah - Vodice. Nad dnom doline Voj pada preko skalne stopnje enopramenski slap Mostnice. Na potoku Ribnica nad Srednjo vasjo sta dva slapova. Turistično zanimivi so še slapovi Grmečica in slap Peračica pri Logu ter izvir Bistrice nad Žlanom.

 

Prst in rastlinstvo

Pedološke in z njimi povezane vegetacijske značilnosti, so tudi eden izmed faktorjev privlačnosti območja. Na bolj ali manj nagnjenih pobočjih so zastopane rendzine na apnencu in dolomitu, z njimi se prepletajo rjave pokarbonatne prsti. Tu se širijo bukovi in smrekovi gozdovi, značilen je tudi macesen, ob gozdni meji, ki sega od 1600 do 1800 m visoko, pa alpsko rušje. Gozd pokriva dna dolin, strma pobočja in visoke planote. V gozdovih so poleg gospodarske funkcije poudarjene varovalna, hidrološka, podnebna, zootopska, rekreacijska, estetska in druge ekološke vloge gozda. V najvišjih predelih, vrhovih, slemenih in strmih pobočjih so se razvili litosoli, na njih pa se razraščajo alpske vrbe, združba čvrstega šaša s triglavskim sviščem, združba okrogolistnega mošnjaka z julijskim makom.
V Bohinju najdemo veliko endemitov, po posebnem in raznorstnem rastlinju pa slovijo Črna prst, dolina Triglavskih jezer in pokljuška barja.

 

Živalstvo

Pestrost živalskih vrst je posledica velike višinske razlike, vpliva Sredozemskega morja in geološke podlage. Z vrstami so zelo bogate nižje živalske skupine, med katerimi je mnogo endemičnih vrst. Med vretenčarji so posebni znani planinski orel, veliki petelin in ruševec. Med divjadjo je najbolj značilna in številna vrsta gamsa. V zadnjih desetletjih so bile naseljene nekatere tuje ali že davno izumrle živali: kozorog, svizec in muflon. Med kačami sta zaradi strupenosti znana modras in gad.

 

Viri in literatura

  • Lovrenčak, F., 1987. Pedo in vegetacijske značilnosti Gorenjske. V: Zbornik Gorenjska. Kranj, str. 120- 129
  • Meteorološki letopis 2000, 2001. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, 123 str.
  • Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 281 str.
  • Slovenija, Turistični vodnik, 1995. Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 704 str.
  • Statistični letopis Republike Slovenije 2005. 2005. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije
  • Triglavski narodni park- vodnik. 2001. Ljubljana, Mladinska knjiga, 104 str.
  • Trontelj, M., 1995. Podnebje od Bohinja do Bleda. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, 63 str.



______________________

Uradne ure občinske uprave in uradne ure po telefonu
- ponedeljek: 08. - 11. ure 
- sreda: 08. - 11. in 14. - 17. ure 
- petek: 08. - 11. ure
Poslovni čas sprejemne pisarne
- pon., tor., čet.: 07. - 15. ure 
- sreda: 07. - 17. ure 
- petek: 07. - 13. ure
Uradne ure medobčinskega inšpektorata in redarstva Bled, Bohinj in Železniki
- ponedeljek, petek: 08. - 10. ure 
- sreda: 13. - 15. ure

Telefonska št.:
• 04 577 01 16 - MIR Bohinj
• 04 620 03 11 - MIR Bled
• 041 716 947  - dežurni redar
Uradne ure krajevnega urada Bohinjska Bistrica
-torek: 08. - 12. in 13. - 15. ure 
-četrtek: 
08. - 12. in 13. - 17. ure
Telefonska št.: 
 • 04 574 74 00

______________________

Vreme

______________________
September - 2017
P T S č P S N
 
01
02 03
04 05 06 07 08 09 10
11
12
13
14
15
16 17
18
19
20
21 22 23 24
25 26 27 28 29 30  
ponedeljek, 18. september 2017