DEJAVNOST KNJIŽNJIC

KNJIŽNIČNA DEJAVNOST

Zakon o lokalni samoupravi določa, da občine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. Na tej podlagi je bila za področje občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica ustanovljena Knjižnica Antona Tomaža Linharta s sedežem v Radovljici. 

 

ANALIZA STANJA (Zgodovinski pregled, statistika in dejansko stanje)

Pomen in osnovne naloge knjižnice so zbiranje, obdelovanje, hranjenje, predstavljanje in posredovanje knjižničnega gradiva, s čimer knjižnica omogoča dostop do informacij vsem prebivalcem na svojem območju.

Te temeljne naloge splošne knjižnice opredeljujeta tako Zakon o knjižničarstvu (Ul. RS št. 87/2001 z dne 8.11.2001) kot Manifest o splošnoizobraževalnih knjižnicah (sprejet na 10. seji Mednarodnega sveta za Splošni informacijski sistem, Pariz, Unesco, 1994, v sodelovanju z Mednarodno federacijo knjižničarskih združenj IFLA) in jih, vezane na informacijsko pismenost, izobraževanje in kulturo, navajata (izbor najpomembnejših, ki se izvajajo kot javna služba):

  • oblikovanje in utrjevanje bralnih navad pri otrocih od rane mladosti dalje;
  • podpiranje individualnega in lastnega ter seveda tudi formalnega izobraževanja na vseh stopnjah;
  • nudenje možnosti za ustvarjalni razvoj osebnosti;
  • spodbujanje domišljije in ustvarjalnosti pri otrocih in mladini;
  • gojenje zavesti o kulturni dediščini in pomenu umetnosti, znanstvenih dosežkov in inovacij;
  • zagotavljanje dostopa do kulturnega sporočila vseh oblik poustvarjalne (igralske, glasbene..) umetnosti;
  • pospeševanje dialoga med kulturami in spodbujanje različnosti kultur;
  • podpiranje ustno se prenašajočih tradicij;
  • zagotavljanje državljanom dostop do vseh vrst informacij, nastalih v lokalni skupnosti ali pomembnih zanjo;
  • nudenje ustreznih informacijskih storitev lokalnim podjetjem, združenjem in interesnim skupinam;
  • pomoč pri razvijanju informacijske pismenosti in uveljavljanju veščin računalniškega opismenjevanja;
  • podpiranje, sodelovanje v programih in akcijah opismenjevanja vseh starostnih skupin, po potrebi tudi lastno uvajanje takih aktivnosti.

 

Zgodovinski pregled

Knjižnica, kakršno poznamo danes, ima svoje temelje v 60. letih 20. stoletja, ko so se združile vse knjižnice takratne Občine Radovljica (20 ljudskih knjižnic) v Občinsko knjižnico. 1964 je knjižnica dobila nove naloge in novo ime: Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica. Njeno delovanje določa obstoječa zakonodaja, na lokalni ravni pa Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica (sprejet 2010).

Knjigo Splošne knjižnice na blejskem, bohinjskem, radovljiškem območju v drugi polovici 19. stoletja, je napisala Rezka Šubic Pleničar, ravnateljica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica od 1964 do leta 1997 (Rezka Šubic Pleničar: Splošne knjižnice na blejskem, bohinjskem, radovljiškem območju v drugi polovici 20. stoletja, Radovljica: Knjižnica Antona Tomaža Linharta ; Ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 1999). Temeljni poudarki so:

· V 60. letih 19. stoletja so se, po koncu absolutizma, odprle možnosti za delovanje slovenskih kulturnih društev, odpirale so se čitalnice (okoli leta 1881 v Bohinjski Bistrici), ustanavljala so se bralna in izobraževalna društva (1903 v Bohinjski Bistrici, 1906 v Srednji vasi). Društva so postopoma začela postavljati ljudske in prosvetne domove, vsa so imela knjižnice. (str.: 11 in 13)

· Knjižnice, kakršne poznamo danes, imajo svoje temelje v 60. letih 20. stoletja:

o 1962 so se združile vse knjižnice takratne Občine Radovljica (20 ljudskih knjižnic); 

o 1964 (7.1.1964) je Občinska knjižnica v Radovljici dobila nove dolžnosti (matičnost) in novo ime: Matična knjižnica;

o junija 1964 je knjižnica dobila prvo redno zaposleno knjižničarko, poleg le te so v posameznih knjižnicah (še naprej) delali številni prostovoljci, ponekod pa pogodbeni delavci (str.: 21); 

o 1964 so bile na območju današnje občine Bohinj štiri knjižnice: Bohinjska Bistrica, Gorjuše, Srednja vas in Stara Fužina (str.: 25);

o Knjižnica na Koprivniku je bila ustanovljena 1991 (str.: 33);

o program za otroke: 1995 začetek - lutkovne igrice;

o dodatne aktivnosti za spodbujanje branja: začetek 1999 z akcijo Knjižnica – Ves@lje zakladov;

o prehod na računalniško izposojo: 1999 v Bohinjski Bistrici; prehod na Cobiss izposojo: 2003 v Bohinjski Bistrici;

o računalniki za uporabnike: začetki 2004 v Bohinjski Bistrici;

o bibliopedagoške ure v šolah in vrtcih: začetki 2003;

o 1991 prva redno zaposlena knjižničarka za knjižnice na območju sedanje Občine Bohinj;

o 2004 zaposlitev prve delavke v okviru javnih del; 

o 2004 zaposlitev bibliotekarja – računalničarja; 

o 2013 uvedba izposoje e-knjig preko portala BIBLOS.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 2: Izposoja knjižničnega gradiva 

 

 

 

 
 

1964

 
 

1969

 
 

1974

 
 

1979

 
 

1984

 
 

1989

 
 

1994

 
 

1999

 
 

2004

 
 

2009

 
 

2013

 
 

2014

 
 

Boh.Bistrica

 
 

1.618

 
 

1.042

 
 

3.812

 
 

4.320

 
 

5.120

 
 

6.759

 
 

14.540

 
 

22.786

 
 

46.453

 
 

53.671

 
 

72.857

 
 

74.080

 
 

Koprivnik

 
 

539

 
 

347

 
 

182

 
 

0

 
 

0

 
 

0

 
 

180

 
 

0

 
 

 

 
 

 

 
 

 

 
 

 

 
 

Srednja vas

 
 

631

 
 

946

 
 

1.332

 
 

795

 
 

1.110

 
 

1.552

 
 

919

 
 

672

 
 

1.407

 
 

9.929

 
 

9.648

 
 

10.232

 
 

Stara Fužina

 
 

565

 
 

1.008

 
 

954

 
 

0

 
 

1.345

 
 

614

 
 

561

 
 

404

 
 

1.894

 
 

2.792

 
 

1.551

 
 

1.228

 
 

Skupaj

 
 

3.353

 
 

3.343

 
 

6.280

 
 

5.115

 
 

7.575

 
 

8.925

 
 

16.200

 
 

23.862

 
 

49.754

 
 

66.392

 
 

84.056

 
 

85.540

 

 

 

                                                                                                                                                                                     

 

  

št. preb.

  
  

5.235

  
  

5.247

  
  

5.237

  
  

5.250

  
  

5.243

  
  

5.263

  
  

5.223

  
  

5.197

  
  

5.176

  
  

leto

  
  

1999

  
  

2001

  
  

2003

  
  

2005

  
  

2007

  
  

2009

  
  

2011

  
  

2013

  
  

2014

  
  

izposoja

  
  

23.841

  
  

39.413

  
  

47.958

  
  

52.608

  
  

63.529

  
  

66.392

  
  

77.364

  
  

84.056

  
  

85.540

  
  

zaloga

  
  

14.612

  
  

20.777

  
  

22.780

  
  

24.057

  
  

26.771

  
  

27.142

  
  

30.266

  
  

33.960

  
  

35.317

  
  

prirast

  
  

1.338

  
  

1.585

  
  

1.498

  
  

1.984

  
  

2.059

  
  

1.977

  
  

2.317

  
  

2.356

  
  

2.104

  
  

obiskovalci

  
  

10.659

  
  

13.277

  
  

14.804

  
  

16.850

  
  

26.821

  
  

29.873

  
  

34.488

  
  

34.809

  
  

33.963

  
  

št. prir.+akt.

  
  

40

  
  

54

  
  

57

  
  

78

  
  

180

  
  

281

  
  

311

  
  

337

  
  

341

  
  

št.obisk.prir.

  
  

1.638

  
  

1.980

  
  

2.132

  
  

2.933

  
  

6.270

  
  

7.833

  
  

7.973

  
  

8.129

  
  

8.126

  

 

 

  

na preb.

  
  

1999

  
  

2001

  
  

2003

  
  

2005

  
  

2007

  
  

2009

  
  

2011

  
  

2013

  
  

2014

  
  

izposoja

  
  

4,55

  
  

7,51

  
  

9,16

  
  

10,02

  
  

12,12

  
  

12,61

  
  

14,81

  
  

16,17

  
  

16,53

  
  

zaloga

  
  

2,79

  
  

3,96

  
  

4,35

  
  

4,58

  
  

5,11

  
  

5,16

  
  

5,79

  
  

6,53

  
  

6,82

  
  

prirast

  
  

0,26

  
  

0,30

  
  

0,29

  
  

0,38

  
  

0,39

  
  

0,38

  
  

0,44

  
  

0,45

  
  

0,41

  
  

obiskovalci

  
  

2,04

  
  

2,53

  
  

2,83

  
  

3,21

  
  

5,12

  
  

5,68

  
  

6,60

  
  

6,70

  
  

6,56

  
  

št.obisk.prir.

  
  

0,01

  
  

0,01

  
  

0,01

  
  

0,01

  
  

0,03

  
  

0,05

  
  

0,06

  
  

0,06

  
  

0,07

  
  

št. obisk prir.

  
  

0,31

  
  

0,38

  
  

0,41

  
  

0,56

  
  

1,20

  
  

1,49

  
  

1,53

  
  

1,56

  
  

1,57

  

 

 

  

%

  
  

1999

  
  

2001

  
  

2003

  
  

2005

  
  

2007

  
  

2009

  
  

2011

  
  

2013

  
  

2014

  
  

izposoja

  
  

100

  
  

165

  
  

201

  
  

221

  
  

266

  
  

278

  
  

324

  
  

353

  
  

359

  
  

zaloga

  
  

100

  
  

142

  
  

156

  
  

165

  
  

183

  
  

186

  
  

207

  
  

232

  
  

242

  
  

prirast

  
  

100

  
  

118

  
  

112

  
  

148

  
  

154

  
  

148

  
  

173

  
  

176

  
  

157

  
  

obiskovalci

  
  

100

  
  

125

  
  

139

  
  

158

  
  

252

  
  

280

  
  

324

  
  

327

  
  

319

  
  

št.obisk.prir.

  
  

100

  
  

135

  
  

143

  
  

195

  
  

450

  
  

703

  
  

778

  
  

843

  
  

852

  
  

št. obisk prir.

  
  

100

  
  

121

  
  

130

  
  

179

  
  

383

  
  

478

  
  

487

  
  

496

  
  

496

  

 

Knjižnica Bohinjska Bistrica 

Je s svojim delovanjem pričela v stavbi, kjer je sedež občine, sprva v pritličju, nato v prvem nadstropju. 1979 je bil zgrajen Dom Joža Ažmana in knjižnica je dobila svoje prostore v pritličju. Obstoječi prostori niso v celoti ustrezali potrebam krajanov, zato se je leta 1992 dejavnost preselila v prvo nadstropje. 2010 je knjižnica dobila nove, večje in precej bolj ustrezne prostore na Trgu svobode 3.a. V novih prostorih je urejen dostop za invalide. 

Od leta 1999 je bila odprta 12 ur tedensko (dva dneva) do leta 2004, ko se je odpiralni čas povečal na 16,5 ur tedensko (tri dni) in leta 2006 na 21,5 ur (štiri dni). COBISS izposoja je bila zagotovljena leta 2003.

 

Knjižnica Gorjuše ni imela svojega naslova in ni imela stalnega urnika. Knjige je izposojala Ana Blažin kar doma. Redno zaposlenih ni bilo. Knjižnica je prenehala s svojo dejavnostjo leta 1975.

 

Knjižnica Koprivnik je začela z delovanjem leta 1991 v učilnici pritličja bivše osnovne šola na Koprivniku. Odprta je bila 2 uri tedensko, proti koncu ni imela stalnega urnika. Redno zaposlenih ni bilo. Knjižnica je prenehala s svojo dejavnostjo leta 1995; uradno zaprta pa je bila leta 2010.

 

Knjižnica Srednja vas deluje v prostorih Kulturnega doma v Srednji vasi. V času delovanja se je znotraj stavbe dvakrat selila, od 2005 deluje v prenovljenih in razširjenih prostorih v pritličju Kulturnega doma. Zagotovljen je dostop za invalide. Od leta 1999 je knjižnica delovala enkrat tedensko po 2 uri, od 2005 pa uporabnikom nudi storitve vsak četrtek od 15. do 19. ure. COBISS izposoja je bila zagotovljena leta 2006.

 

Knjižnica Stara Fužina je najprej delovala v stari sirarni, po potresu (1976) prostor ni bil več varen in je služil le kot skladišče za knjige. V letu 1984 se je knjižnica preselila v nove prostore Kulturnega doma v Stari Fužini. Prostor je v 1. nadstropju, dvigala ni, s tem dostop za invalide ni možen. Od leta 1999 je bila knjižnica odprta enkrat tedensko za 1 uro, od leta 2005 pa vsak ponedeljek od 15. do 19. ure.

 

Dejansko stanje 

Knjižnica Bohinjska Bistrica izvaja svojo dejavnost od leta 2010 v novih, večjih in precej bolj ustreznih prostorih na Trgu svobode 3.a. V novih prostorih je urejen dostop za invalide in dvigalo. Knjižnica ima 10 računalnikov, od katerih sta 2 za izposojo, 7 za uporabnike in 1 prenosni za dvorano. 

Knjižnica Srednja vas nudi svoje storitve od leta 2005 v prenovljenih in razširjenih prostorih v pritličju Kulturnega doma v Srednji vasi. Zagotovljen je dostop za invalide. Knjižnica ima 1 računalnik za izposojo in 1 za uporabnike.

Knjižnica Stara Fužina je od 1984 v prostorih kulturnega doma, v 1. nadstropju. Dostop za invalide ni možen, prostori pa ne ustrezajo več predpisanim normativom. V fazi priklopa je računalnik za izposojo.

Knjižnica obnavlja in posodablja svojo spletno stran (www.rad.sik.si

V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica opravlja skupne storitve 5,35 zaposlenih. Ključ za delitev stroškov zaposlenih je število prebivalcev, kar pomeni: 53% Občina Radovljica, 23,7% Občina Bled, 15% Občina Bohinj in 8,3% Občina Gorje. 

V knjižnici Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina opravljata delo dve knjižničarki zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in čistilka s polovičnim delovnim časom, ki je zaposlena prav tako za nedoločen čas. Stroške pokriva v celoti občina Bohinj.

 

 

VIZIJA RAZVOJA IN CILJI

Temeljno poslanstvo splošnih knjižnic je postati središča za neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in informacij ter še povečati svojo aktivno vlogo pri vseživljenjskem razvijanju bralne kulture, demokratičnega mišljenja in visokih meril sodobne informatizirane družbe. Temu se pridružuje tudi kulturna in socialna funkcija v smislu izenačevanja izobraževalnih, informacijskih, socialnih in drugih zmožnosti prebivalcev države. Nadvse pomembna je tudi skrb za ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine.

 

Pri poslovanju knjižnice je v ospredju uporabnik in njegove potrebe, ki jih od njega zahtevajo nenehne spremembe v družbi, zato je sodobna splošna knjižnica za lokalno skupnost njena dnevna soba, prostor srečavanja, druženja, (vseživljenjskega) učenja, omogoča socialno vključenost, medgeneracijska srečanja … in je varen fizični javni prostor.

Poleg fizične knjižnice je zaradi razvoja informacijske tehnologije čedalje pomembnejša virtualna knjižnica in delovanje v različnih družabnih omrežjih. Posebno mesto ima domoznanska zbirka. 

Naša strateška usmeritev je spodbujanje branja: oblikovanje in utrjevanje bralnih navad pri otrocih od rane mladosti dalje ter vzdrževanje bralnih navad pri odraslih. To počnemo na zelo različne načine, za vse prebivalce. Knjižnica Antona Tomaža Linharta je splošna javna knjižnica, ki zagotavlja knjižnične storitve za vse starostne in izobrazbene strukture občanov. 

 

Temeljne naloge, pomen in poslanstvo knjižnice, zlasti pa naša usmerjenost v bodočnost so:

· dostope storitve na daljavo (e-knjige, baze podatkov …), 

· nadgradnja obstoječih in razvijanje novih storitev, 

· knjižnica kot aktivnem dejavniku v družbenem okolju - krepitvi obstoječih in vzpostavljanju novih partnerstev, 

· strokovno usposobljen in kompetentni zaposleni v družbi znanja.

 

Pregled najpomembnejših kazalcev

Posamezne statistične podatke v knjižnicah skrbno spremljamo: izposoja, zaloga in prirast knjižničnega gradiva, obisk v knjižnici ter število aktivnosti (prireditve in aktivnosti za spodbujanje branja) in obisk oz. sodelovanje na le teh. Če primerjamo samo te podatke od leta 1999 do 2014 (podatki za šestnajst let), vidimo konstantno in veliko rast (podatki so za knjižnice na območju Občine Bohinj): 

· izposoja knjižničnega gradiva za 359% (od 23.841 na 85.540),

· zaloga knjižničnega gradiva za 242% (od 14.612 na 35.517),

· prirast knjižničnega gradiva na za 157% (od 1.338 na 2.104),

· obisk v knjižnici za 319% (od 10.659 na 33.963),

· število prireditev in aktivnosti za 852% (od 40 na 341),

· število obiskovalcev oz. sodelujočih na prireditvah in aktivnostih za 496% (od 1.638 na 8.126),

· število aktivnih članov za 328% (od 346 na 1.131).

 

Pregled najpomembnejših kazalcev - Občina Bohinj 

 

                                                                                 

 

 

 
 

1989

 
 

1994

 
 

1999

 
 

2003

 
 

2009

 
 

2013

 
 

2014

 
 

izposoja

 
 

8.925

 
 

16.200

 
 

23.841

 
 

47.958

 
 

66.392

 
 

84.056

 
 

85.540

 
 

zaloga

 
 

7.564

 
 

10.722

 
 

18.152

 
 

22.780

 
 

27.142

 
 

33.960

 
 

35.317

 
 

prirast

 
 

 

 
 

 

 
 

1.338

 
 

1.498

 
 

1.977

 
 

2.356

 
 

2.104

 
 

obisk

 
 

 

 
 

 

 
 

10.659

 
 

14.804

 
 

29.873

 
 

34.809

 
 

33.963

 
 

št.prired.

 
 

 

 
 

 

 
 

40

 
 

57

 
 

281

 
 

337

 
 

341

 
 

št. obisk

 
 

 

 
 

 

 
 

1.638

 
 

2.132

 
 

7.833

 
 

8.129

 
 

8.126

 
 

aktiv.čl.

 
 

 

 
 

 

 
 

346

 
 

456

 
 

965

 
 

1.154

 
 

1.131

 

 

 

1994 se je dotedanja občina razdelila na tri: Radovljico, Bled in Bohinj, podatki za prirast in obisk so le skupni, prireditev še ni bilo.

 

Ti kazalci kažejo velik napredek znotraj same knjižnice, pravo sliko pa dobimo, če posamezne kazalce primerjamo s slovenskim povprečjem (zaradi primerjav so podatki za leto 2013, ker podatkov za slovensko povprečje za leto 2014 še ni, praviloma bodo znani novembra 2015):

· izposoja knjižničnega gradiva na prebivalca: 16,17 – Občina Bohinj (19, 51 Knjižnica A. T. L. kot celota), 13,61 slovensko povprečje; 

· zaloga knjižničnega gradiva – enot na prebivalca: 6,53 – Občina Bohinj (5,97 Knjižnica A. T. L. kot celota), 5,19 slovensko povprečje; 

· prirast knjižničnega gradiva na prebivalca: 0,45 enote – Občina Bohinj (0,35 Knjižnica A. T. L. kot celota), 0,22 slovensko povprečje; 

· obisk v knjižnici – vsak prebivalec je knjižnico obiskal: 6,69 – Občina Bohinj (7,44 Knjižnica A. T. L. kot celota), 4,95 slovensko povprečje;

· število prireditev in aktivnosti na prebivalca: 0,06 – Občina Bohinj (0,05 Knjižnica A. T. L. kot celota), 0,01 slovensko povprečje; 

· število obiskovalcev oz. sodelujočih na prireditvah in aktivnostih na prebivalca: 1,56 – Občina Bohinj (1,31 Knjižnica A. T. L. kot celota), 0,58 slovensko povprečje; 

· delež aktivnih članov v % glede število prebivalcev : 22,20 – Občina Bohinj (28,93 Knjižnica A. T. L. kot celota), 24,13 slovensko povprečje; 

· izposoja knjižničnega gradiva na člana : 72,84 enot na prebivalca – Občina Bohinj (67,41 Knjižnica A. T. L. kot celota), 56,39 slovensko povprečje.

 

Knjižnica je s svojimi rezultati visoko nad slovenskim povprečjem. V knjižnicah na območju Občine Bohinj izposoja, tudi izposoja na člana, zaloga, prirast, obisk v knjižnici, število prireditev in aktivnosti na prebivalca in obiskovalcev le-teh vsako leto raste, število članov vsako leto postopoma raste. V bodoče si bomo prizadevali ohraniti visoke rezultate, kar bo izjemno težko, ker se zmanjšujejo sredstva za nakup knjižničnega gradiva, zlasti del Ministrstva za kulturo in občine. Trend izposoje knjižničnega gradiva na prebivalca v Sloveniji je v letu 2013 (13,61) nižji kot v letu 2012 (14,28). Zaradi tega, predvsem pa zaradi zavedanja, kako pomembna je bralna pismenost tako za posameznika kot za družbo kot celoto, bomo še več pozornosti namenili spodbujanju branja, zlasti otrokom in mladini ter starejšim. Posledično to pomeni, da bomo zadržali program in vse akacije spodbujanja branja in razvili še kakšnega novega. Da so to pravi projekti, dokazujejo tudi predstavitve le-teh na konferencah doma in v tujini (v tujini smo tako predstavljali: CHIMER - dediščina skozi oči otrok; Knjige na počitnicah; Poletno branje; Kdo je napravil Vidku srajčico, spodbujanje branja v rejniških družinah; Klasične pravljice – motivacija za branje in ustvarjalnost, Preseganje meja: bralci s posebnimi potrebami v rejniških družinah in v šoli za učence s posebnimi potrebami, Berem s knjižničarko: spodbujanje branja pri otrocih s posebnimi potrebami, Pravljični kovčki …). Obdržali bomo tudi evropski projekt Noč z Andersenom. Poleg kvantitete bomo spodbujali tudi branje kvalitetnih del (Knjige nagrajenih slovenskih avtorjev, Zlata hruška, Ta veseli knjižni svet …). 

 

E-knjige so za člane knjižnice brezplačno dostopne od julija 2013 preko portala BIBLOS. Ta trenutek je delež e-knjig (še) zanemarljiv, kajti na portal knjige uvrščajo založniki. Zaradi odločitev založb in tudi njihovega urejanja avtorskih pravic za objavo knjige v e-obliki število e-knjig le počasi narašča, zlasti malo je aktualnih naslovov. Pričakujemo naraščanje števila naslovov e-knjig, dokončno izgradnjo poslovnega modela (do sedaj se je spremenil vsako leto) in ureditev oddaljenega članstva (zdaj je potrebno tudi za izposojo e-knjig fizično priti v knjižnico in ob prvi izposoji urediti status). 

 

Mreža knjižnic, torej tudi krajevne knjižnice, bistveno prispevajo k enakim možnostim dostopa. To zlasti velja za otroke in mladino, starejše ter tiste, ki zaradi različnih razlogov, tudi socialno ekonomskih, niso del (dnevne) migracije. Izposoja (primerjava 2013/2014) po posameznih knjižnicah raste: v Knjižnici Bohinjska Bistrica (102%) in Srednja vas (106%), v Knjižnici Stara Fužina pa po letu 2011 (otvoritev nove knjižnice v Bohinjski Bistrici) postopoma pada (79%). 87% oz. 24,24 enot na prebivalca se izposodi v knjižnici v Bohinjski Bistrici (odprtost: 23,5 ur na teden, 4x na teden, edina ima tudi čitalnico), 11% oz. 8,97 enot v knjižnici v Srednji vasi (odprtost: 4 ure na teden, 1x na teden) in , 2% oz. 2,12 enot v knjižnici v Stari Fužini (odprtost: 4 ure na teden, 1x na teden). Poleg odprtosti, števila prebivalcev, čitalnice na obisk in posledično izposojo vpliva tudi zaloga knjižničnega gradiva, ki je največja v knjižnici v Bohinjski Bistrici.

 

 

Pregled programov in dejavnosti za leto 2014 (bohinjske oz. skupne in so povzete po poročilu za leto 2014):

prireditve:

Knjižnica Bohinjska Bistrica:

    • za otroke:
    • vsako sredo v mesecu ob 17.00 lutkovna oz. gledališka predstava ter pravljična ura ali ustvarjalna delavnica(od oktobra do maja);

dodatne dejavnosti:

    • razstave (posameznih vrtcev in šol, društev; razstave o preteklosti domačih krajev in ljudi; domoznanska razstava); 
    • ogledi knjižnic - bibliopedagoške ure v knjižnici za vrtce ter osnovne in srednje šole in skupine odraslih;

spodbujanje branja:

    • »Nagradno vprašanje za otroke«
    • »Pripravljeni, pozor, zdaj!« 
    •  »Knjižnica – vesolje zakladov«
    • »Superknjiga
    • »Knjige nagrajenih slovenskih avtorjev«
    • »Ta veseli knjižni svet«

· »Z nahrbtnikom v knjižnico«

    • »bibliopedagoške ure na šolah v razredih (kvizi, kulturni dnevi …) in v vrtcih ter v knjižnici;
    • predavanja za starše (v okviru roditeljskih sestankov na posameznih šolah in v vrtcih):

·  O pomenu branja 

· Pravljice, ki so staršem (lahko) v pomoč

· Kvalitetno preživljanje prostega časa

    • »Berem s knjižničarko« 
    • »Kdo je napravil Vidku srajčico«
    • »Bralni kljub za srednješolce«
    • »Rastem s knjigo« 
    •  »Knjige na počitnicah« 

· »Muzeji na obisku / Mi na obisku v muzeju/Knjižnica na obisku«

· »Pravljični kovček«

· »S knjigo po EU«

· »Evropska zbirka slikanic«

· »Knjiga presenečenja«

· »Zlata hruška«

· »Bralnica pod slamnikom«

· »Slovensko srečanje PEN«

· »Branje na daljavo« - projekt, ki poteka skupaj z Društvom Slovencev Republike Srbske »Triglav« iz Banja Luke

· domoznanstvo:

· domoznansko pomembno gradivo, ki ga hrani knjižnica in je označeno v lokalnem katalogu; 

 

evropski projekti: 

· Noč z Andersenom

 

Vseh prireditev in drugih aktivnosti leta 2014 je bilo 341 (337 v letu 2013), obiskovalcev pa 8.126 (8.129 v letu 2013), 79% mladine ter 21% odraslih. Število prireditev in drugih aktivnosti za spodbujanje branja se je povečalo za 1% (v letu 2013 se je povečalo za 12%). Število obiskovalcev oz. udeležencev aktivnosti je ostalo na enaki ravni kot v preteklem letu (v letu 2013 se je povečalo za 13%).

 

Posebnosti oz. novosti v letu 2014:

spodbujanje branja: ohranili smo vse akcije preteklih let in dodali nekaj novih:

 

· Poletavci – projekt je namenjen otrokom med 7 in 12 letom, poteka med poletnimi počitnicami, ko naj bi vsak otrok 30 dni bral po 30 minut, starši pa bi to s podpisom potrdili; 

· Bralni krožek – v programu Medgeneracijski center, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Radovljica;

· Zmoremo – čez ovire do oviranih; projekt ozaveščanja polnočutnih otrok o slepih in slabovidnih, inkluzija, senzibilizacija. Namen delavnice je videče udeležence opremiti z nekaterimi spoznanji o slepih in slabovidnih ter jim ta svet približati na čim bolj preprost način. S poznavanjem sveta slepih in slabovidnih spodbujamo njihovo vključevanje in sprejemanje. 

· v sodelovanju z Društvom slovenskih knjižnih prevajalcev, Linhartovega odra in Kavarne Kino smo izvedli Noč knjige ob svetovnem dnevu knjige 23. 4. 2014;

 

Želimo obdržati obstoječi program in ga nadgraditi s prireditvami in aktivnostmi za vse starostne, interesne … skupine, slediti sodobnim trendom v razvoju knjižničarske stroke. Vse to pa je povezano s številom zaposlenih oz. s povečanjem števila zaposlenih.

 

 

Nujni pogoji za izvajanje javne službe

 

Ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva

Standardi določajo, da ima vsaka organizacijska enota knjižnice najmanj: 4 izvode knjig na prebivalca, 0,4 neknjižnega gradiva na prebivalca, 100 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska v osrednji enoti in 40 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska za posamezno enoto, kar knjižnica dosega, razen tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska za enoti Srednja vas in Stara Fužina.

Prirast novega gradiva z letnim nakupom naj znaša vsaj 250 enot knjižnega in 25 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev, od tega 60 % naslovov stroke in 40 % naslovov leposlovja. Od tega je 25-30 % naslovov namenjenih otrokom. Knjižnica le-to dosega, ne dosega le pri tekočih naslovih informativnega periodičnega tiska za enoti Srednja vas in Stara Fužina.

 

Ustrezen prostor 

· Knjižnica Bohinjska Bistrica: od 2010 je knjižnica v novih, večjih in precej bolj ustreznih prostorih na Trgu svobode 3.a. V novih prostorih je urejen dostop za invalide v pritličje in klet (dvigalo). 

· Knjižnica Srednja vas: od 2005 je v prenovljenih in razširjenih prostorih v pritličju Kulturnega doma. Zagotovljen je dostop za invalide.

· Knjižnica Stara Fužina: od 1984 je v prostorih kulturnega doma, v 1. nadstropju. Dostop za invalide ni možen. Knjižnica je premajhna, ne izpolnjuje pogojev za knjižnično dejavnost.

 

 

Obisk inšpektorice za knjižničarstvo:

Dne 10. 10. 2006 je vse enote Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica, torej tudi enote na območjih Občine Bohinj, pregledala inšpektorica za knjižničarstvo. Zapisnike je posredovala tako knjižnici kot tudi županu in občinskemu svetu. Pomanjkljivosti, ki se niso nanašale na velikost prostora in s tem povezanimi nezmožnostjo izvajanje posameznih zakonsko določenih knjižničnih dejavnosti, smo odpravili. Pomanjkljivosti, ki se nanašajo na prostor:

· dostopi za invalide, zlasti tam, kjer so stopnice (Stara Fužina); 

· sama velikost prostorov (= prostor je premajhen) in posledično neizvajanje vseh potrebnih dejavnosti v skladu z 2. in 16. členom Zakona o knjižničarstvu, nezadostnega števila čitalniških mest … (Stara Fužina), 

pa nismo mogli odpraviti. 

 

Problematična je knjižnica v Stari Fužini, ki je premajhna, ne dosega minimalnih pogojev za opravljanje knjižnične dejavnosti, nima dovolj knjižničnega gradiva, ni dostopna za invalide. Potrebna je analiza dejanskega stanja in na osnovi te analize predvideti možne rešitve za ureditev Knjižnice Stara Fužina. Zaradi večje dostopnosti do gradiva predlagamo (začasno) postavitev »KNJIGOBEŽNICE«. 

 

Prilagoditev prostora za osebe s posebnimi potrebami: 

slepi in slabovidni: 

· ustrezna oznaka poti in ovir.

 

 

Ustrezen odpiralni čas:

Knjižnice so sedaj odprte po naslednjem urniku:

Knjižnica Bohinjska Bistrica

· ponedeljek in sreda od 14. do 19. ure

· torek od 9. do 14. ure

· petek od 12.30 do 19. ure

 

Knjižnica Srednja vas

· četrtek od 15. do 19. ure

 

Knjižnica Stara Fužina

· ponedeljek od 15. do 19. ure

 

Odpiralni čas v Knjižnici Bohinjska Bistrica ni ustrezen. Knjižnica bi morala biti odprta vsak dan v tednu in tudi ob sobotah, saj je prav dostopnost gradiva bistvenega pomena zaradi sodobnega načina življenja. 

 

Odpiralni čas v Knjižnici Bohinjska Bistrica: 

odpreti za še en dan, tako da bo odprta vse dni od ponedeljka do petka (faza 1)

odpreti knjižnico še ob sobotah (faza 2)

odpreti knjižnico vse dni v tednu od 8.00 do 19.00) (več faz)

 

 

Ustrezna računalniška in komunikacijska oprema:

Bohinjska Bistrica: 10 računalnikov: 2 za izposojo, 7 za uporabnike in 1 (prenosni računalnik) za dvorano; 

Srednja vas: 2 računalnika: 1 za izposojo in 1 za uporabnike

Stara Fužina: 1 računalnik za izposojo 

Del računalnikov uporabljajo tudi skupni zaposleni (13) oz. jih uporabljamo kot srvarje (4). Delež Občine Bohinj pri le teh je 15%. 

 

Poleg tega imamo še en e-bralnik.

 

Računalniška in komunikacijska oprema je številčno ustrezna, kupovali smo jo v različnih letih (od leta 2004 – 2013) in jo je potrebno ves čas (vsako leto) posodabljati, za kar so potrebna ustrezna sredstva.

 

Do interneta in vzajemne baze COBISS dostopamo s klasično povezavo¸(xDSL, ki občasno povzroča težave. Z boljšo povezavo (optično povezavo) bi rešili problem.

Od 1. 1. 2012 imajo monografije in neknjižnično gradivo RFID zaščito, preostalo gradivo bomo z RFID nalepkami opremili v letu pred selitvijo v novo knjižnico v Radovljici. V vsem sistemu bo enotna zaščita z RFID nalepkami.

 

Pri obiskovalcih knjižnice se zaradi sodobnega načina življenja pojavlja potreba po vračanju gradiva tudi izven obratovalnega časa, kot je že praksa tudi slovenskih knjižnicah. To storitev omogoča zunanji 24-urni knjigomat.

 

Računalniška in komunikacijska oprema za osebe s posebnimi potrebami:

slepi in slabovidni

· prilagoditev domače strani tudi za slepe in slabovidne (domača stran je skupna)

· dvigalo: ustrezne tipke (opremljene z z znaki brailove pisave) in glasovnim obvestilom za slepe in slabovidne

gluhi in naglušni:

· opremiti prostor, kjer potekajo prireditve, z induktivno zanko.

 

Ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev

Strokovni: z univerzitetno, visoko, višjo in srednjo izobrazbo v razmerju 30 % srednja, 70 % višja, visoka in univerzitetna, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela, imajo strokovno knjižničarsko znanje, pridobljeno s formalnim in dopolnilnim izobraževanjem ter imajo bibliotekarski izpit.

Manipulativni, ki pomagajo pri delu v knjižnici: opremljajo novo gradivo in ga urejajo na policah, popravljajo poškodovano gradivo, opravljajo tehnična in druga dela ob prireditvah.

Upravni delavci: direktor, poslovni sekretar, računovodska služba, računalničar, vzdrževalec.

 

Stanje zaposlenih:

· 0,83 delavcev, ki opravljajo skupne storitve (vseh zaposlenih 5,35 skupnih delavcev - ključ za delitev stroškov je število prebivalcev, kar pomeni: 53% Občina Radovljica, 23,7% Občina Bled, 15% Občina Bohinj in 8,3% Občina Gorje); 

· 2,50 redno zaposleni, ki opravljajo delo v knjižnicah na območju Občine Bohinj, enote: Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina;

· knjižnica nima zaposlenega bibliotekarja za izvajanje javne službe – domoznastvo (skupna zaposlitev);

· zaposlitvenega standarda knjižnica ne dosega pri strokovnih, manipulativnih in upravnih delavcih - skratka nikjer.

Potrebe: ob povečanju odpiralnega časa in širjenju programa– dodatna zaposlitev:

· bibliotekar, (1) VII stopnja izobrazbe. 

 

Obisk inšpektorice za knjižničarstvo:

Inšpektorica - svetnica za knjižničarstvo, Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, je v skladu z veljavno zakonodajo opravila redni nadzor v letu 2006 in med drugim ugotovila, da knjižnica ne izvaja domoznanske dejavnosti. Na osnovi te ugotovitve vključujemo dodatno delovno mesto bibliotekarja za področje domoznanstva, ki spada pod skupne delavce. 

 

V nadaljnjih korakih, ki jih bo več, je potrebno zagotoviti doseganje zaposlitvenega standarda knjižnice. 

 

Cilji, prioritete in ukrepi:

 

· Knjižnično gradivo:

· Cilji:

· zagotoviti aktualno knjižnično zbirko, vključno z e-gradivi

· stalno dopolnjevati domoznansko zbirko

· Ukrepi:

· zagotoviti letni prirast novega gradiva v skladu s standardnimi priporočili

· zagotoviti stalno dopolnjevanje domoznanske zbirke

· kar pomeni zagotoviti sredstva za nakup s strani občine (15.000€ letno, doseganje tega cilja postospno z letnim poviševanjem sredstev)) 

 

· Temeljne naloge:

· Cilji:

· zagotavljati storitve, ki jih potrebujejo vse skupine občanov za vseživljenjsko izobraževanje, bralno in informacijsko pismenost, kulturni razvoj in osebnostno rast ter za kvalitetno preživljanje prostega časa

· spodbujati branje na različne načine in za različne ciljne skupine

· omogočiti občanom neomejen dostop do knjižničnega gradiva in informacij 

· dopolniti spletno ponudbo knjižnice z digitaliziranimi vsebinami predvsem domoznanskega gradiva

· Ukrepi:

· zagotoviti ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev

· zagotoviti tehnično in vsebinsko podporo za dostop do knjižničnih storitev na daljavo (izposoja elektronskih knjig, dostop do domačih in tujih baz podatkov, podaljševanje in rezervacija gradiva …)

· ohraniti prireditve in aktivnosti v smislu spodbujanja branja in spodbujanja aktivnega članstva

· ohranjanje in krepitev sodelovanja z vsemi javnemi zavodi in drugimi inštitucijami v občini in širše 

· novi projekti: 

· Zmoremo – čez ovire do oviranih – bibliopedagoška ura, namenjena otrokom v vrtcu in učencem do 5. razreda osnovne šole, na temo inkluzije slepih in slabovidnih ter zviševanje kompetenc posameznika

· povečati odpiralni čas v Knjižnici Bohinjska Bistrica: 

· odpreti za še en dan, tako da bo odprta vse dni od ponedeljka do petka (faza 1)

· odpreti knjižnico še ob sobotah (faza 2)

· odpreti knjižnico vse dni v tednu od 8.00 do 19.00) (več faz)

· kar v fazi I. pomeni dodatno zaposlitev (bibliotekar) zaradi povečanega odpiralnega časa, zbiranja domoznanskega gradiva, povečanega programa in aktivnosti v Bohinjski Bistrici 

· za dodatno zaposlovanje: domoznanstvo (bibliotekar): 15% (Bohinj).

 

· Računalniška in komunikacijska oprema

· Cilji:

· delovati v različnih družbenih omrežjih

· zagotavljati sodobno računalniško in komunikacijsko opremo

· Ukrepi

· posodabljanje računalniške in komunikacijske opreme

· kar pomeni zagotavljanje finančnih sredsetv v najmanj v enakem obsegu kot do sedaj

· zagotoviti dodatna sredstva za računalniška in komunikacijska oprema za osebe s posebnimi potrebami:

· slepi in slabovidni

· prilagoditev domače strani tudi za slepe in slabovidne (domača stran je skupna)

· dvigalo: ustrezne tipke (opremljene z z znaki brailove pisave) in glasovnim obvestilom za slepe in slabovidne

· gluhi in naglušni:

· opremiti prostor, kjer potekajo prireditve, z induktivno zanko.

 

· Ustrezen prostor:

· Cilji:

· zagotoviti ustrezne prostore prilagojene za ljudi s posebnimi potrebami

· zagotoviti ustrezne prostore za Knjižnico Stara Fužina 

· Ukrepi:

· za ljudi s posebnimi potrebami – ukrepi so delno navedeni pri računalniški in komunikacijski opreme, za slepe in slabovidne je potrebno namestiti posebne oznake, da se lahko orientirajo v prostoru

· izvedba analize dejanskega stanja in možnih rešitev za ureditev Knjižnice Stara Fužina,

· začasna postavitev „Knjigobežnice“.

 

Kazalci:

· število izposojenih enot gradiva v primerjavi s slovenskim povprečjem 

· obrat izposoje temeljne zbirke glede na slovensko povprečje

· prirasta knjižničnega gradiva v skladu s standardnimi priporočili – število prirasta na leto

· število obiskovalcev v primerjavi s slovenskim povprečjem

· število obiskovalcev na 1.000 prebivalcev

· število prireditev in aktivnosti

· število prireditev in aktivnosti na 1.000 prebivalcev

· število obiskovalcev prireditev in aktivnosti

· število obiskovalcev prireditev in aktivnosti na 1.000 prebivalcev

· število članov v primerjavi s slovenskim povprečjem

· število članov na 1.000 prebivalcev

· uporaba knjižnice na daljavo v primerjavi s slovenskim povprečjem 

· število prirasta v domoznanski zbirkii 

· število domoznanskega gradiva, člankov in prispevkov dostopnih na daljavo (domača stran in drugi portali npr. KAMRA, dLIB …) 

· število sledilcev na izbranih družbenih omrežjih

· število novih računalnikov

· štvilo ur odprtosti

· število novih zaposlitev

 

 




______________________

Uradne ure občinske uprave in uradne ure po telefonu
- ponedeljek: 08. - 11. ure 
- sreda: 08. - 11. in 14. - 17. ure 
- petek: 08. - 11. ure
Poslovni čas sprejemne pisarne
- pon., tor., čet.: 07. - 15. ure 
- sreda: 07. - 17. ure 
- petek: 07. - 13. ure
Uradne ure medobčinskega inšpektorata in redarstva Bled, Bohinj in Železniki
- ponedeljek, petek: 08. - 10. ure 
- sreda: 13. - 15. ure

Telefonska št.:
• 04 577 01 16 - MIR Bohinj
• 04 620 03 11 - MIR Bled
• 041 716 947  - dežurni redar
Uradne ure krajevnega urada Bohinjska Bistrica
-torek: 08. - 12. in 13. - 15. ure 
-četrtek: 
08. - 12. in 13. - 17. ure
Telefonska št.: 
 • 04 574 74 00

______________________

Vreme

______________________
November - 2017
P T S č P S N
  01 02
03
04 05
06 07
08
09
10
11 12
13 14 15
16
17 18
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30